Zvesti Božji služabnik John Harper - heroj Titanika

Hohn Harper. Vir slike: Billy Graham Center

"Kdo je torej zvesti in preudarni služabnik, ki ga je gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji ob pravem času da živež? 46 Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob svojem prihodu našel, da tako dela! 47 Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil."  (Mt 24,45-47)

Zgornje Jezusove besede vsekakor veljajo  za Božjega služabnika v najžlahtnejšem pomenu besede in heroja vere Johna Harperja (*29. 5. 1872 + 15. 4. 1912). 

Baptistični pridigar John Harper je bil doma iz Škotske. Po vsem Združenem kraljestvu je bil znan kot zelo dober pridigar, zato so ga povabili v Moodyevo cerkev v Chicago.

11. aprila 1912 se je, takrat že vdovec,  skupaj s šestletno hčerko Annie Jessie in nečakinjo Jessie W. Leitch vkrcal na "nepotopljivi" Titanic. Ko je Titanic trčil v ledeno goro in ko so ljudje v splošnem kaosu zapuščali potapljajočo se ladjo, je pastor Harper poskrbel za oba otroka  in ju spravil v rešilni čoln. Harper je dal svoj rešilni pas sopotniku in vpil: "Ženske, otroci in neodrešeni ljudje, v rešilne čolne!" Zavedal se je namreč, da so mnogi sopotniki nepripravljeni za soočenje z večnostjo.  

Preživeli so povedali, da je Harper oznanjal evangelij vse do konca, zlasti je ponavljal besede iz Apd 16,31: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!"  Ko je že bil  v mrzli vodi, je, kolikor je mogel,  plaval do vsakega posameznika in mu posredoval besede veselega oznanila.  Eden od tistih, ki so jih pozneje potegnili iz vode, je na Harperjevo prigovarjanje sprejel Jezusa Kristusa za Odrešenika in Gospoda. Pozneje je povedal: "Jaz sem zadnji, ki ga je spreobrnil John Harper."

Zvesti služabnik, pastor John Harper, je do zadnjega delil duhovni živež - Besedo življenja tistim, ki mu jih je Bog na poseben in nenavaden način izročil v duhovno oskrbo.

 Monthly Evangel, No.216, Junij 1912. [>>]

Wikipedia [>>]

Josh Williamson [>>]

Baptist Press [>>] 

Na tesni poti zmage

[V]se, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera. 5 Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin.

6 Jezus Kristus je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, ne le z vodo, ampak z vodo in s krvjo. Duh to pričuje, kajti Duh je resnica. 7 Trije namreč pričujejo: 8 Duh in voda in kri. In to troje je zedinjeno. 9 Če sprejmemo že človeško pričevanje, je Božje pričevanje večje, kajti pričevanje Boga je to, da je pričeval za svojega Sina. 10 Kdor veruje v Božjega Sina, ima pričevanje v sebi. Kdor pa Bogu ne veruje, ga je naredil za lažnivca, ker ni veroval v pričevanje, s katerim je Bog pričeval za svojega Sina. 11 Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. 12 Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.  (Jn 5,4-12)

Zmage, o kateri je tu govora, se ne da doseči z mesenim orožjem, kot ga pozna svet. Sablje, puške, klasično in jedrsko orožje je nikoli  ne more izbojevati. Svet premore vse te stvari in je od nas v tem pogledu neprimerno močnejši.  Da bi dosegla svoj cilj, je vidna kristjanska cerkev v preteklosti zelo rada uporabljala orožje tega sveta. Pa ne le orožje, tudi orodje. Slednje uporablja še danes, na primer različne metode  »evangeliziranja, razne psihološke tehnike in marketinške prijeme, s katerimi skuša manipulirati.   Toda vse to je od sveta in tistega, ki  ga Jezus imenuje »vladar tega sveta« (cf. Jn 12,31. 14,30. 16,11).   Edino orožje, ki  nam more prinesti zmago nad svetom, je  naša vera v Jezusa Kristusa, križanega za naše grehe in obujenega za naše opravičenje (cf. Rim 4,25. 1Kor 15,3.4). V njem, ne v kakem spovedniku, imamo popolno odpuščanje vseh grehov (cf. Apd 2,38. Apd 5,31. Apd 13,38. Apd 26,18. Ef 1,7. Kol 1,14). 

Sam Bog je tisti, ki je pričeval za svojega Sina Jezusa Kristusa. Kristjan prejme, oziroma prejema Božje pričevanje po veri. Kristus je, kot pravi Janez, prišel z vodo in krvjo (cf. 1Jn 5,6). Voda označuje Janezov krst, ko se je razodela  potrditev s strani nebeškega Očeta: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« (Mt 3,17b) Kri pomeni tisto kri, ki jo je Jezus prelil na križu  za odpuščanje grehov. Sveti Duh vtiskuje v srca izvoljenih čudovito Božje pričevanje o Gospodu Jezusu Kristusu. To pričevanje nas nenehno uči in spominja, da imamo v  Božjem Sinu večno življenje. Jezus je naša edina pot, resnica in življenje (cf. Jn 14,6). Zato nas Gospod na drugem mestu opominja: »Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,13.14)  Z ozirom na to pravi Janez v zgornjem besedilu, da poseduje večno življenje tisti, ki ima Božjega Sina, kdor pa nima Božjega Sina, ta nima večnega življenja, ampak drvi po široki poti pogubljenja. Pot ni tesna, ker bi bila fizično težavna in naporna ter bi zahtevala mnogo dobrih del, duhovnih vaj in odrekanj, ampak zato, ker je naravnemu človeku brez nadnaravne Božje milosti nemogoče verovati, da je  vera  v križanega in vstalega Jezusa Kristusa edini način, ki nam prinaša dar večnega življenja. Križani Kristus je še danes Judom spotika in poganom norost, vsem poklicanim pa Božja modrost in moč (cf. 1Kor 23.24). 

Bog daj vsem udom krščanskega ljudstva milost vztrajnosti, da bomo do konca hodili po tesni poti, ki je pot zmage v našem Gospodu Jezusu Kristusu,  tiste zunaj pa naj privede na to pot. 

V nedeljo, 15. 4. - svetovni dan molitve za severnokorejske kristjane

Vir slike: Wikipedia

Konec tega tedna pripravljajo severnokorejske oblasti veličastne proslave ob stoletnici rojstva njihovega pokojnega voditelja Kim Il Sunga. 

Višek proslavljanja bo v nedeljo 7. aprila, na dan, ki so ga razglasili za "dan sonca", ko bodo počastili pokojna Kim Il Sunga in Kim Jong Ila ter trenutnega vodjo države  Kim Jong Una.  Vsi trije omenjeni voditelji imajo še imenitnejši  status, kot so ga svoje dni prilaščali "božanski" cezarji v poganskem Rimu. Ob smrti Kim Jong Ila smo lahko videli, kako so se morali severni Korejci siliti, da bi bili za oblast  dovolj "verodostojni" s svojim jokanjem in žalovanjem.

Po drugi strani je Severna Koreja država revščine, lakote in nepopisnih preganjanj. Tamkajšnja krščanska populacija morda šteje nekje  med 200.000 in 400.000 pripadniki, ki delujejo v "podzemnih" cerkvah, ali pa so zaprti  v ječah in koncentracijskih taboriščih.   Severna Koreja je država, v kateri je že posedovanje Svetega pisma težek zločin, ki ga kaznujejo s smrtno kaznijo, ali v najboljšem primeru z dosmrtno ječo, oziroma taboriščem. 

Organizacija Open Doors je razglasila 15. april za dan solidarnosti s severnokorejskimi kristjani in poziva na ta dan kristjane po svetu k molitvi in postu za naše sestre in brate, ki trpijo v težkih razmerah pod severnokorejskim tiranskim režimom.

Vir: The Christian Post [>>]

Vrtni grob

Vrtni grob je ena od dveh lokacij, kamor naj bi bil položen Jezus ter kjer naj bi vstal od mrtvih  in je popularna med protestanti. Tradicionalna lokacija je v cerkvi svetega groba, ki jo upravljajo rimski katoličani, pravoslavni, Armenci, Kopti in še kdo.  Obe strani imata dobre  argumente za "svojo" lokacijo, njuni argumenti so tudi predstavljeni v zgornjem približno petminutnem videu. Obe grobnici pa imata tudi eno skupno lastnost: obe sta prazni. To pa je tudi najpomembnejše!


Vir: CBN News [>>]

Dave Enger: Dejstvo in ne bajka

Napis na vhodu v vrtni grob:
"Ni ga tukaj, temveč je vstal."
 Vir: Where Jesus Walked

»Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih.« (1 Kor 15,17)

Vstajenje Jezusa Kristusa je temeljni kamen krščanske vere. Brez njega ni nobenega upanja v tem življenju, niti ne v tistem, ki prihaja. Zato je pomembno prepoznati, da vera v Jezusovo vstajenje ne temelji na religioznih občutkih ali neutemeljenih govoricah, ampak na zgodovinskem dejstvu trdnih dokazov, ki podpirajo vstajenje.

Pred stoletjem se je v Angliji zbrala skupina pravnikov in so razpravljali o biblijskem poročilu o Jezusovem vstajenju. Hoteli so ugotoviti, če je dovolj zgodovinskih dokazov, da bi se odprl postopek na sodišču. Ugotovili so, da je Jezusovo vstajenje najbolj utemeljeno dejstvo v zgodovini človeštva. Dobro je razmisliti o nekaterih vprašanjih glede vstajenja. Tukaj je nekaj provokativnih misli, ki postavljajo vprašanja o vstajenju: "Obstajata dve temeljni zahtevi: (1) Ali je kdo prevaral ljudi o svoji smrti in to potem dokazal? (2) Ali velja Jezusovo vstajenje tudi zame?" Dejstvo je, da je edino Jezusov grob prazen. In kot je Jezus premagal greh in smrt, bomo imeli vsi, ki zaupamo Njemu, delež v Njegovem vstajenju.

»Če pa Kristus ni bil obujen, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih,«  je zapisal apostol Pavel v 1. Korinčanom 15,17. Zgodovinski dokazi in neskončno število spremenjenih življenj pričuje, da je vstajenje Jezusa Kristusa dejstvo.

Ali ste tudi vi zaupali v Jezusa Kristusa in sprejeli Njegovo vstajenje kot temeljni kamen svoje vere?

_____________________________________

Vir: Plamenica, 4/12 

Charles-Marie Widor: Surrexit a Mortuis

Skladba za zbor in dvojne orgle iz 1874.

Latinsko in poslovenjeno besedilo:

Surrexit a mortuis, Christus Dei Filius, Pastor bonus, Pastor qui animam Pro grege suo posuit. Pascha nostrum immolatus est, Christus, Pascha nostrum Surrexit a mortuis. Alleluia.

Od mrtvih je vstal Kristus, Božji Sin, dobri pastir, pastir, ki je dal  življenje za svoje ovce. Naše pashalno Jagnje je žrtvovano. Kristus, naše pashalno Jagnje, je vstal od mrtvih. Aleluja.

Vrtnar naših duš

Jezus ji je rekel: “Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?” Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: “Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.” (Jn 14,15)

Ko je Marija Magdalena zagledala od mrtvih vstalega Jezusa Kristusa, ga je imela, vsa zmedena in objokana, za vrtnarja. To lepo ponazarja slika Jacoba de Veta v kapeli gradu Glamis na Škotskem. Na primerjavo našega Gospoda z vrtnarjem sem pred mnogimi leti  naletel v neki Spurgeonovi pridigi in je naredila name velik  vtis. Naj bo ta primerjava tudi rdeča nit tega mojega premišljevanja. Predstavljajmo si torej, našega Odrešenika, ki nam je s svojo smrtjo na križu prislužil odpuščanje grehov, s svojim vstajenjem pa opravičenje, in jamči za prihodnje vstajenje naših poveličanih teles, kot vrtnarja naših duš.

Preden smo poznali Jezusa, oziroma, preden se nam je dal spoznati, so bile naše duše kot od vseh zapuščen vrt, preraščen s trnjem in plevelom starega, neukročenega človeka ter s strupenimi zelišči, ki jih je v nas zasejal satan. Spominjali smo na vinograd, o katerem je govoril prerok Izaija in je v njem namesto trte raslo viničje. O tem vinogradu je Bog rekel: “Spremenil ga bom v pustinjo, ne bo obrezovan ne okopavan, poganjala bosta trnje in osat in prepovedal bom oblakom, da bi dež rosili nanj.” (Iz 5,6) Jeremija pa pravi: “Sam sem te zasadil kot plemenito trto, kot pravo, pristno sadiko. Kako si se mi spridila v poganjke viničja? 22 Čeprav si se umivala s pepeliko in uporabljala še toliko mila: tvoja krivda ostaja umazana pred mano.” (Jer 2,21.22)

Prvi človek je bil ustvarjen po Božji podobi, a se je kmalu izpridil, Božja podoba v njem pa se je spremenila v groteskno karikaturo. Odtlej velja: “Ni pravičnega, niti enega,” (Rim 3,10) “saj so vsi grešili min so brez Božje slave.” (Rim 3,22) Ker je tako, se lahko grešni človek približa Bogu le po Božjem posegu, oziroma po milosti.

Do tega posega je prišlo, ko je Bog poslal svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa in “po njem spravil s sabo vse stvarstvo, saj je s krvjo njegovega križa, se pravi po njem, pomiril, kar je na zemlji in kar je v nebesih.” (Kol 1,20) Na drugem mestu pa pravi: “Odpustil nam je vse grehe 14 in izbrisal zadolžnico, ki se je s svojimi določbami glasila proti nam. Odstranil jo je iz naše srede in jo pribil na križ.” (Kol 2,13b.14) V skladu z Božjim načrtom je Pilat, kot pravi sv. Luka v svojem evangeliju (23,25): “[i]zpustil [...] tistega, ki je bil vržen v ječo zaradi upora in umora in so ga zahtevali, Jezusa pa je izročil njihovi volji,” torej volji množice, ki je zahtevala njegovo smrt. Kakšna zamenjava! Kakšna simbolika! Baraba je v tem primeru slehernik, ki gnije v ječi svoje sebičnosti, v kateri ga drži hudič in se upira Bogu, saj v svojem naravnem stanju ni zmožen storiti ničesar drugega in se tudi ni sposoben zavedati, da obstaja poleg osata, trnja in ljuljke polnega vrta njegove duše še kak drug svet. Nasprotje tega slehernika je Božji Sin Jezus Kristus, ki “nas je odkupil od prekletstva postave tako, da je za nas postal prekletstvo.” (Gal 3,13a)

Mnogi ljudje današnjega časa vedo, da njihovo življenje ni tisto, kar naj bi bilo, zato verjamejo, da jih lahko odreši demokracija, tržno gospodarstvo, evro, socialna država, psihoanaliza, varstvo okolja in kar je še takega. Vse to so lahko ob primerni uporabi in v določenem smislu ter do neke mere bolj ali manj koristne stvari, dejanske rešitve problema pa ne prinesejo.  Božja beseda razločno pravi: “Saj veste, da vas iz vašega praznega življenja, ki ste ga podedovali od očetov, niso odkupile minljive reči, srebro ali zlato, 19 ampak dragocena kri Kristusa, brezhibnega in brezmadežnega jagnjeta.” (1Pt 1,18.19)

Le kako  lahko postanemo deležni te odkupnine? Kako lahko prejmemo Božjo pravičnost?  Sveto pismo nas uči, da edino po milosti, ki jo prejmemo po veri: “Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.” (Ef 2,8.9) Na drugem mestu pa pravi: “Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo.” (Rim 3,22)  Ob prejemu zveličavne vere postane vrt naše duše Jezusova last. Kadar prevzame naš božanski vrtnar in od mrtvih vstali Odrešenik nadzor nad vrtom našega srca, se takoj loti dela.  Naš vrt namaka s Svetim Duhom in rahlja s svojo besedo, nezaželene rastline pa odstranjuje in uničuje. Jezus zasaja na vrtu naših src plemenite in koristne rastline, ki prinašajo sadove Duha, kot so: “ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba.”  (Gal 5,22)  S tem, kolikšen je sad  je tako, da obrodijo  “eni trideseternega, drugi šestdeseternega in spet drugi stoternega,” (Mr 4,20b) kot nas je poučil Jezus v priliki o sejalcu.

Jezus Kristus “je bil izročen v smrt zaradi naših prestopkov in je bil obujen zaradi našega opravičenja.” (Rim 4,25) Kristjan je svet, poklican in izvoljen, da živi v Gospodu in za Gospoda. Zato sme in more izpovedati z besedami Heidelberškega katekizma: "Moja edina tolažba v življenju in ob smrti (1) je, da nisem sam svoj (2), ampak last mojega zvestega Zveličarja Jezusa Kristusa (3), ki je s svojo dragoceno krvjo (4) poplačal (5) vse moje grehe, me rešil vseh hudičevih oblasti (6) ter me varuje (7), da mi brez volje mojega Očeta v nebesih ne pade z glave noben las (8), seveda, da mi tudi vse mora služiti k mojemu zveličanju. Zato mi po svojem Svetem Duhu zagotavlja večno življenje (9) ter me naredi voljnega z vsem srcem živeti Njemu (10)."

______________________________________

(1)  Rim 14,8

(2)  1Kor 6,19

(3) 1Kor 3,23

(4) 1Pt 1,18

(5) 1Jn 1,7; 2,2

(6) 1Jn 3,8

(7)  Jn 6,39

(8)   Mt 10,29-31; Lk 21,18

(9)   2Kor 1,21; Ef 1,13; Rim 8,15

(10) Rim 8,14

David Cook: Velikonočni povzetek

Pridiga Davida Cooka na temo 1Kor 15,1-20 traja nekaj več kot 18 minut.  Nahaja se na spletni strani cerkve sv. Helene - Bishopsgate v Londonu.

Albert Lee: Kralj našega življenja

El Greco: Kristus na križu

“Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih.” 

                                                                      (1 Kor 15,3)

 

Pred več kot 2000 leti je Poncij Pilat v Jeruzalemu ukazal, da obesijo na križ naslednji napis: "Jezus Nazarečan, kralj Judov". Morda je Pilat poskušal prestrašili ljudi in jim vzeti voljo, da ne bi okronali svojega kralja.

Kralj Judov. Ali je bila to izvirna misel tistega časa? Mogoče se je pojavila, ko so modri z Vzhoda vprašali: “Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj?” (Mt 2,2).  Iskali so izpolnitev obljube: “Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan. Oblast je na njegovih ramah, imenuje se: Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Večni Oče, Knez miru.”  (Iz 9,5).  Verovali so, da je Jezus ta Otrok.

Pozneje. ko je bil  Jezus križan, so nekateri vpili: “Če si Božji Sin, [...] stopi s križa!” (Mt 27,40). Hoteli so se prepričati, ali je Jezus resnično Kralj. Toda Jezus ni sestopil s križa. Pravi smisel križa je,  da je “Kristus umrl za naše grehe”. Ta, ki je plačal kazen za naše grehe, je Bogu Očetu omogočil, da nam jih odpusti.

Tudi tisti, ki prejmejo Božje odpuščanje grehov in zaprosijo Jezusa Kristusa, da jim postane osebni Zveličar in Gospod, lahko naredijo zgolj eno: da mu z iskrenim srcem služijo  z vsem svojim življenjem.

                           On je Kralj našega življenja.

Kralj mojega življenja, sedaj te kronam, kajti edino tebi pripada vsa slava in moč. Pomagaj mi, da ne pozabim Golgote in tvoje s trnjem okronane glave. Slavim te in častim, ker si vreden vse slave in časti.

_____________________________

Vir: Plamenica, 3/12