V razmislek...

Prehitra vožnja - obžalovanja vredna

Več o tem>>>>>

Kako naj ravna današnji pridigar (Paul Washer)

Selektivni spomin R. Dawkinsa?

Da, tudi najslavnejši idol mnogih današnjih ateistov zna spraviti na dan kakšno debelo neresnico. Zdaj pa na hitro o tem, za kaj sploh gre. 23. oktobra leta 1996 je na St. Catherine Collegeu v Oxfordu potekala debata, ki so se je udeležili nekateri zanimivi ljudje. Na eni strani sta bila dva znana ateista, Richard Dawkins in Peter Atkins (profesor kemije), na drugi pa judovski rabin Shmuley Boteach in teolog Keith Ward. Debate se je udeležilo veliko število radovednih študentov, študent Josh Wine pa je bil moderator. Na koncu je potekalo glasovanje o prepričljivosti argumentov ene in druge strani, nakar se je tehtnica nagnila na stran teistov. Res je, tistih brez predpone a.

Kakorkoli, najbrž je to dejstvo botrovalo temu, da sedaj Richard Dawkins zanika, da bi kdajkoli debatiral s Shmuleyom Boteachom. Ampak, še vedno obstajajo posnetki debate, ki se, kot trdi Richard Dawkins, ni nikoli zgodila in slavni mož se je znašel na tankem ledu laži, ki ima, kot pravi pregovor, kratke noge. Kakorkoli, rabin Shmuley Boteach še vedno upa, da bo po predstavitvi ustreznih dejstev amnezija pri g. Dawkinsu popustila...

Več o selektivnem spominu slavnega biologa je na spodnjih povezavah:

Office of Rabbi Shmuley Boteach Releases Debate Richard Dawkins Chose to Forget

The debate Richard Dawkins chose to forget

Rabbi reveals video of debate that 'didn't happen'

Mark Kielar govori o nekaterih zelo pomembnih stvareh...

Tim Keller: Razlogi za Boga

Tim Keller je pastor v Zveličarjevi prezbiterijanski cerkvi (Redeemer Presbyterian Church) v New Yorku. V Googlovem središču v Mountain Viewu v Kaliforniji je 5. marca letos predstavil svojo knjigo The Reason for God. Predstavitev je trajala malo več kot eno uro (61 minut in 7 sekund). Samo predavanje je trajalo tri četrt ure, v preostalem čas pa je avtor odgovarjal na vprašanja prisotnih.

Heidelberški katekizem v slovenščini na spletu

Heidelberški katekizem je eden od temeljnih in najpomembnejših veroizpovednih dokumentov reformirane cerkve. Tukaj posredujem povezavo do slovenskega prevoda, ki ga je napravil Feri Kuzmič. Pravzaprav gre tukaj, kolikor vem, za tretji primer objave njegovega prevoda: prvega je izdal v obliki knjižice samozaložbi leta 1997, drugega je objavil v 21. številki revije Poligrafi z naslovom Protestantizem in protestantsko načelo (Založba Nova revija 2001, str. 71-103), tretjega pa je z dovoljenjem prevajalca dala na splet Covenant Protestant Reformed Church iz Ballymene na Severnem Irskem. Feriju Kuzmiču in Reformirani cerkvi iz Ballymene izražam na tem mestu svojo zahvalo.

Dostop do Heidelberškega katekizma v slovenščini>>>>>>>

Novodobni Janus ali dvojna merila

Na Nizozemskem je izbruhnil škandal. Poslanec Geert Wilders je na internetu posredoval kratek film z naslovom Fitna, v katerem ostro kritizira islamsko sveto knjigo Koran. Mnogi vodilni nizozemski in evropski politiki so se že ogradili od filma in ga obsodili ter s tem pokazali svoje spoštovanje do muslimanov (morda pa le strah).

Seveda jim podobno ograjevanje ne pade niti na kraj pameti, kadar gre za smešenje in obsojanje krščanstva in Biblije. Tako so npr. ob provokaciji Strelnikoffa z Jezusom, upodobljenim kot podgano v naročju brezjanske Marije, mnogi slovenski politiki s predsednikom republike na čelu branili svobodo umetniškega izražanja. Danes pa so dežurni borci za svobodo umetniškega izražanja, govora, tiska in vseh drugih človekovih pravic ter svoboščin (ki jih imajo ponavadi polna usta) nekam tiho, ali pa bolj ali manj glasno govorijo Geertu Wildersu nekaj takega kot: "Kaj pa je tebe treba bilo..." Le zakaj taka razlika?

S krščanske strani, če odštejemo kakega duševnega bolnika, se pač ni treba ravno bati, da bi prišlo do kakega maščevanja. In tako je tudi prav! Apostol Peter namreč pravi: "Nihče med vami naj ne trpi zato, ker bi bil morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh. Če pa kdo trpi kot kristjan, naj ga ne bo sram, ampak naj v tem imenu poveličuje Boga." (1Pt 4,15.16 SSP) Jezus pa je rekel: "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko." (Mt 5,11.12 SSP) Svet pa kar naj ima svoja merila: dvojna, trojna, dvanajsterna...

Besede, besede, besede, laži...

V sobotni prilogi Dela, z dne 22. 3. 2008, smo lahko na straneh 34 in 35 prebrali zanimiv članek z naslovom Vest proti laži, ki je bil preveden in prirejen iz Spiegla. Gre za to, da je prišlo med biologi in moralisti do boja med upravičenostjo ali neupravičenostjo laži. Biologi so namreč ponovno odkrili toplo vodo, ko so prišli do ugotovitve, da vsi ljudje lažejo, ker smo k laži genetsko predisponirani, kar naj bi bilo po njihovem del boja za obstanek.

Kakorkoli, biologi niso ugotovili nič takega, kar ne bi bilo že tisočletja znano. Sveto pismo namreč pravi (tu namerno uporabljam Chraskov prevod, ker v njem, za razliko od Slovenskega standardnega prevoda, ta stvar ni evfemistično podana): »Jaz sem rekel v svoji osuplosti: Vsi ljudje so lažnivci.« (Ps 116,11) Zanimivo, koliko truda potrebujejo nekateri ljudje, da se dokopljejo do resnic, ki so bile že davno znane in zapisane v najbolj zasmehovani knjigi, a vseeno je tudi to hvalevredno. Manj hvalevredno je, če trdijo, da smo ljudje za laž ali varanje prav toliko krivi, kot rastline ali živali.

Ampak, to je že druga zgodba.

Velikonočni finale

»Ne bojte se! Jezusa iščete Nazarečana, ki je bil križan; vstal je, ni ga tu. Glejte mesto, kamor so ga bili položili.« (Mr 16,6)

Dogodki okrog pashe okoli leta 30 so najpomembnejši del odrešenjske zgodovine. Skrbno zastražen grob, kamor so položili v očeh etablirane religije in države politično nekorektnega in sumljivega upornika, je bil prazen, stražarji pa so si komaj opomogli od šoka. Osupli so bili tudi Kristusovi učenci, ki so potrebovali nekaj časa, da so doumeli tisto, kar jim je njihov Učitelj govoril tri leta: »Sin človekov mora veliko pretrpeti in biti zavržen od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in biti umorjen, a tretji dan vstati.« (Lk 9,22 ) O tem pa je tudi že zdavnaj prej pisal psalmist: »Ker ne zapustiš duše moje v državi smrti, ne daš, da vidi ljubljenec tvoj trohnobo.« (Ps 16,10)

V čem je smisel vstajenja? Apostol Pavel pravi, da je bil Kristus dan v smrt za naše grehe in obujen za naše opravičenje. (cf. Rim 4,25) Na drugem mestu pa nam pravi, da bi, če Kristus ne bi vstal, mi še vedno ždeli v svojih grehih in brez vsakega upanja (cf. 1Kor 15,12-19). Vstajenje je finale v kratki, a bogati seriji dogodkov, ki so se odvili od zadnje večerje naprej. Stvari so šle zelo hitro navzdol in so se navidez končale z Gospodovim pokopom. Potem je sledil velikonočni finale, ki je dal popolnoma nov smisel vsemu dogajanju: »Zakaj ker je po človeku prišla smrt, je po človeku prišlo tudi vstajenje mrtvih. Kakor namreč v Adamu vsi mrjo, tako bodo tudi v Kristusu vsi oživeli.« (1Kor 15, 21.22) Smrt je ena od posledic človekovega padca v greh. Ker je v Božjih očeh ves človeški rod med sabo povezana celota, je postal ves človeški rod okužen z grehom in deležen telesne smrti ter je zaslužil večno pogubo. Tisto, kar je Adam zapravil, je Kristus znova pridobil vsem, ki so »v Kristusu«, kakor je pisano: »Kajti če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tako bo Bog tudi tiste, ki so zaspali po Jezusu, pripeljal ž njim.« (1Tes 4,14)

Kristjani pravzaprav verujemo, da smo že zdaj deležni precejšnjega dela blagoslovov, ki nam jih je priskrbel Kristus: »Tudi vas je oživil, ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih, v katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine; med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v poželjivostih mesa svojega ter delali želje mesa in misli, in bili smo po naravi otroci jeze Božje, kakor tudi drugi. Bog pa, bogat v usmiljenju, zaradi velike ljubezni svoje, ki nas je ž njo ljubil, nas je, ko smo tudi bili mrtvi po grehih, oživil s Kristusom vred (po milosti ste rešeni) in ž njim vred obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu, da pokaže v prihodnjih vekih presilno bogastvo milosti svoje v dobrotljivosti do nas v Kristusu Jezusu.« (Ef 2,1-7) Tudi mi smo bili nekoč, kakor drugi, ki jim apostol pravi sinovi nepokorščine. Dejstvo je, da smo tudi mi telesni Adamovi potomci. Bili smo duhovno mrtvi in otroci Božje jeze, a Bog nas je oživil. Na nek način smo že, čeprav nepopolno, deležni prihodnjih dobrot, tudi Kristusovega vstajenja. To ni zavoljo kakšne naše posebne dobrotljivosti, zaslužnosti ali drugih kvalitet, ki bi jih imeli, temveč popolnoma po milosti. Milost pa lahko prejmemo po veri, ki je sredstvo, s pomočjo katerega moremo sprejeti milost. Vera je kot roka, s katero sprejmemo milost.

Kristus obljublja in vabi: »Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Jn 3,16)

Vesele praznike!




Opomba
Vsi svetopisemski navedki so vzeti iz: Sveto pismo Starega in Novega zakona © British & Foreign Bible Society 1996