Iz nič ne nastane nič

R. C. Sproul - kratko in jedrnato! 

Ali nauk ni pomemben?

Rêči, da nauk ni pomemben, da je pomembno le to, kako živiš, je tudi nauk. Gre za nauk o zveličanju po delih. 

~Timothy Keller

Krščanstvo, verska svoboda in poklic kristjana

Kristjan je razpet med nebeškim in zemeljskim, je državljan nebeškega kraljestva, po telesnem rojstvu pa tudi državljan določene zemeljske države. Kakšen naj bi bil naš odnos do politike? Ali je delovanje kristjana v politiki skladno z njegovo versko pripadnostjo? V ZDA imajo glede teh stvari bogate izkušnje. 

Ben Sasse je  politik in član ameriškega senata iz Nebraske. Z njim se je pogovarjal R. Scott Clark. Govorila sta o tem, kaj pomeni biti kristjan in senator, o verski svobodi in o različni poklicanosti, ki jo imamo kristjani v svetu. 

KLIK za povezavo do pogovora na Westminster Office Hours >>>

Celotna oddaja traja malo več kot 28 minut.

O lažnih mesijah in Jezusovem drugem prihodu

Če vam tedaj kdo poreče: "Glejte, tukaj je Kristus" ali "Tam je," ne verjemite. 24 Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče. 25 Glejte, vnaprej sem vam povedal. 26 Če vam torej porečejo: "V puščavi je," ne hodíte tja; ali "V hiši je," ne verjemite. 27 Kakor namreč pride blisk od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. 28 Kjer je truplo, tam se bodo zbrali jastrebi.

29 Takoj po stiski tistih dni

bo sonce otemnelo

in luna ne bo dajala svoje svetlobe.

Zvezde bodo padale z neba

in nebeške sile se bodo majale.

30 Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. 31 Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba. 

(Mt 24,23-31)

Pred nekaj leti so se po svetu razširile govorice, da so na različnih koncih sveta videli Maitrejo, učitelja modrosti, ki naj bi bil nekakšna kombinacija Jezusa, Bude, muslimanskega Mahdija in morda še koga. Pravzaprav naj bi bili ti trije le različne pojavne oblike tega skrivnostnega bitja, o katerem so v 19. stoletju govorili teozofi, danes pa se z njim ukvarjajo pripadniki novodobniške cocktail-religije. To osebo naj bi celo fotografirali, njeno domnevno fotografijo pa lahko vidite zgoraj. Sam ne verjamem, da bi bil mož v belem, ki ga vidimo na sliki, resnični Kristus, kajti Jezus je napovedal, da bodo prišli v svet različni ljudje, ki se bodo izdajali za njega in da se bodo širile govorice o njegovih nenadnih pojavitvah na različnih mestih. Pri tem ni mislil na blodnje psihično motenih oseb, ki se imajo za Kristusa, ampak je imel v mislih zapeljivce, ki varajo ljudi.

Med lažne kristuse lahko štejemo tudi določene ljudi, ki sicer ne trdijo, da so Jezus Kristus, a nastopajo, kot da so v  vlogi nekakšnih odrešenikov. Ni še tako dolgo, ko so iz nekdanjega ameriškega predsedniškega kandidata Obame delali nekakšnega mesija. Toda to mesijanstvo, čeprav je omenjeni gospod prejel "na lepe oči"  Nobelovo nagrado (torej za nekaj, česar še ni naredil, potem pa tega tudi nikoli ni uresničil), se je klavrno končalo, tako da smo dobili na Bližnjem vzhodu še nekaj disfunkcionalnih držav, povrh teh pa še eno, ki žal predobro funkcionira in samo sebe imenuje "islamska država". Kaj naredi vera v lažne kristuse, lahko vidimo tudi iz histeričnega odziva "liberalcev" v ZDA, ki ne morejo prenesti poraza njihove predsedniške kandidatke, na drugi strani pa iz najbrž prevelikih pričakovanj zmagovalčevih podpornikov. Vsak kult osebnosti izkleše svojega lažnega mesija, ki postane božji substitut, najsi gre za kult Stalina, Hitlerja, Mussolinija, Tita ali pa Kim Jong Una.

V širšem smislu lahko štejemo med lažne mesije tudi različne ideologije, oziroma utopije, ki naj bi rešile vse probleme tega sveta.  Nekoč so nam prodajali socializem, ki da je najboljši od vseh sistemov. Potem so rekli, da je kapitalizem tisti, kki bo rešil vse probleme. Mnogi, ki so nas hoteli zveličati s kapitalizmom, danes spet širijo vero v demokratični socializem. Kdor ne verjame, naj vzame v roke vse številke Mladine od druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja do danes in si zadevo prebere, pa bo videl, kako so te stvari evoluirale. Glavni problem vseh ideologij je, da so vse po vrsti humanistične ("Človek je merilo vsega"), v resnici pa je človek  padlo in grešno bitje. Humanisti ne računajo na ta nadvse pomemben element.

Vsako mesijanstvo izven Jezusa Kristusa je obsojeno na polom. Prerok Jeremija ne piše zaman: "Preklet mož, ki zaupa v človeka in se opira na meso, njegovo srce pa se odmika od GOSPODA." (Jer 17,5) To seveda ne pomeni, da ne bi smeli zaupati prijatelju, ali kakemu drugemu človeku, ampak se nanaša na tisto vrsto zaupanja, ki je v bistvu kult, ki odvrača srce od Boga. Toda, pozor, malikovanje ni le čaščenje izrezanih ali naslikanih podob. Malikovanje je, če polagamo svoje zaupanje v stvari, ideje in ljudi, ki niso Bog. Jean Calvin ni brez razloga rekel, da je človeški um fabrica idolorum, ali izdelovalnica malikov.  Maitreja  ni Kristus, enako niso kristusi razne osebe, ideologije, pojavi ali stvari.

Naš Gospod je obljubil, da se spet vrne. Njegov povratek bo sledil veliki stiski (cf. Mt 24,29). Dispenzacionalisti menijo, da bodo vzeti v nebo, preden se bo začela velika stiska. To je zmotno mišljenje, kajti Jezus tega nikoli ni obljubil. Njihova zmota izhaja iz napačne interpretacije Danielove knjige, Pavlovih pisem in Razodetja. Nobenega dokaza tudi ni, da bi kakšen del cerkve kdajkoli pred 19. stoletjem veroval v vnebovzetje svetih pred veliko stisko. Vsi, ki bodo (ali pa bomo) tedaj živeli bodo (ali bomo) šli skozi to, nihče ne bo prikrajšan.

 Jezusov prihod tudi ne bo neviden, kar tudi trdijo dispenzacionalisti. To je jasno izraženo v Mt 24,30. Gospod bo poslal svoje angele, da zberejo njegove izvoljene. To so tisti, ki ga ljubijo in so odrešeni po njegovi krvi. Jezus Kristus je prišel na svet odrešit grešnike. Živel je življenje, kakršnega mi nismo zmožni živeti, kar pomeni, da je živel v popolni poslušnosti volji nebeškega Očeta. Umrl je zaradi naših grehov in s svojim vstajenjem dokazal, da je resnični Odrešenik. Buda leži v grobu, enako Mohamed, Marx, Lenin, Mussolini in vsi ostali kvazimesije. Jezus pa je vstal od mrtvih, s čimer je potrdil, da ima v njem  opravičenje vsak, ki veruje vanj. Apostol Peter je o njem takole pričeval pred judovskimi veljaki: "V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili." (Apd 4,12) Jezus pa je rekel o sebi: "Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan." (Jn 6,40)

Ali veruješ vanj? 

Pismo iz zapora

Včeraj sem prejel dopis multimedijske skupnosti White Horse Inn, ki mu je bilo priložena vsebina  pisma neznanega zapornika iz ZDA, ki je bil zaradi težkega zločina obsojen na 150 let zapora (v ameriškem in še katerem pravnem redu je možno tudi to).  Potem pa se je v njegovo življenjsko zgodbo "vmešal" evangelij in  življenje tega zapornika postavil na glavo. Kadar in kjer Bog deluje, tedaj in tam zagotovo deluje.

Več o tem lahko izveste iz spodnje priloge.  

Zakaj Bog-človek?

Zakaj je Jezus govoril o sebi kot o Sinu človekovem? Je sploh kdaj izrecno trdil, da je Bog? Zakaj je svet potreboval Boga v človeškem telesu, ki bi nas odrešil? Ali obstaja kje v Stari zavezi koncept Boga, ki bi naj prišel na svet?

Na ta vprašanja odgovarjajo štirje teologi treh različnih denominacij (reformirane, episkopalne in luteranske: Adam Francisco, Justin Holcomb, Michael Horton in Mike Brown.

 KLIK za povezavo do pogovora na spletni strani White Horse Inn >>>

Bistvo Svetega pisma

Sveto pismo ni zbirka naukov in moralnih rekov. Sveto pismo je razodeta zgodba o milosti.

~Michael Horton

 

Vera in dvom

Vera brez vsaj malo dvoma je kot človeško telo brez protiteles. Ljudje, ki gredo veselo skozi življenje in so preveč zaposleni ali brezbrižni, da bi si zastavljali zahtevna vprašanja, zakaj verujejo, kar pač verujejo, se bodo znašli nemočni ob izkustvu tragedije, ali ob vrtajočih vprašanjih bistrega skeptika.

~ Tim Keller

Vera, ki ozdravlja in oživlja

Medtem ko jim je to govoril, je prišel neki oblastnik. Poklonil se mu je do tal in rekel: "Moja hči je pravkar umrla, vendar pridi, položi roko nanjo in bo živela." Jezus je vstal in šel za njim, skupaj s svojimi učenci. Tedaj se mu je od zadaj približala žena, ki je dvanajst let krvavela, in se je dotaknila roba njegove obleke. Pri sebi je namreč rekla: "Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena." Jezus pa se je obrnil, jo pogledal in dejal: "Bodi pogumna, hči, tvoja vera te je rešila." In žena je bila od tiste ure rešena. Ko je Jezus prišel pred oblastnikovo hišo ter videl piskače in razburjeno množico, je govoril: "Umaknite se, saj deklica ni umrla, ampak spi." Oni pa so se mu posmehovali. Ko so odstranili množico, je vstopil. Prijel jo je za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsem tistem kraju.     (Mt 9, 18-26)

Dogodka iz Matejevega evangelija, ki ju lahko preberemo zgoraj, sta  v ostalih sinoptičnih evangelijih, Markovem in Lukovem, opisana  bolj na široko (Mr 5,21-43 in Lk 8,40-56). Marko in Luka nam tudi povesta, da je bil  oblastnik, ki ga omenja Matej, pravzaprav načelnih shodnice, in da mu je bilo ime Jair.

Oba primera imata nekaj skupnega, to je vera. Tako načelnik shodnice kot anonimna ženska sta verovala, da Jezus more ozdraviti. 

Toda še več. Jair je kot načelnik shodnice zagotovo užival precejšnje spoštovanje in  vpliv  v lokalnih judovskih krogih. S poklonom do tal (Marko in Luka omenjata, da je pokleknil - le tako se je pravzaprav lahko dejansko poklonil do tal) je Jezusu izkazal božansko čaščenje, in hkrati izrazil iskreno vero, da bo deklica živela, če bo Jezus nanjo položil roko.

Približno v istem času, ko se je Jezus pogovarjal z načelnikom shodnice, se je dotaknila roba Jezusove obleke ženska, ki je trpela za menstrualnimi težavami. Kot omenjata preostala sinoptika, je za zdravnike potrošila vsa sredstva, s katerimi se je preživljala. S stališča Mojzesove postave je bila ženska  obredno nečista, zaradi česar je bila izključena iz družbenega in javnega verskega življenja (cf. 3Mz 15,25-28). To je bil tudi razlog, da se je skrivoma pritihotapila k Jezusu in se dotaknila roba njegove obleke. Skladno s postavo je s tem dotikom prešla nečistost tudi na Jezusa, toda Jezus je večji od vsake nečistosti, on je tisti, ki vsakogar, ki pristopi k njemu čisti od sleherne nečistosti. (cf. Mr 1,41).

Ko je Jezus prišel do mrtve oblastnikove hčere, jo je prijel za roko, s čimer se je glede na Mojzesovo postavo znova obredno onečistil (cf. 3Mz 22.4. 4Mz 19,11), toda Jezus je tisti, ki je nečistost premagal, kajti on je Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta (cf. Jn 1,29). On je prišel na svet, da nas očisti vse nečistosti.

Vera, ki sta jo premogla načelnik shodnice in žena, ki je krvavela, je bila nadnaravna. To pomeni, da je nista  kar bi proizvedla sama iz sebe. Iz konteksta je razvidno, da ni šlo le za vero v ozdravljenje, ampak za nekaj, kar zlasti v Jairovem primeru ni imelo naravne osnove. Judje se niso klanjali pred ljudmi do tal. Poklon, ki ga je naredil Jair, pripada edino Bogu. Žalovalci, ki so bili navzoči v Jairovi hiši in jim je Jezus rekel, da deklica ni umrla, ampak da spi, so se posmehovali, ker niso verovali vanj.  Jair pa  je veroval, čeprav z naravnega zornega kota ni bilo nobenega razloga za upanje. Veroval je v Jezusovo božanskost in da zmore oživljati. 

Jezusovo ozdravljanje in oživljanje ni le stvar preteklosti. On to dela še danes. Včasih koga ozdravi telesne bolezni. Toda telesna bolezen ni najhujši človekov problem. Naš največji problem je greh in iz njega izhajajoča duhovna smrt, ki ima za posledico večno pogubljenje. Jezus nas je prišel odrešit tega problema. To je sam lepo izrazil, ko je rekel nekemu judovskemu veljaku: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Jezus ni prišel na svet, da bi nas osrečeval z dobrimi nasveti, ampak da bi nas odrešil greha in večnega pogubljenja. Živel je brezgrešno življenje in v vsem izpolnil zahteve postave. Zaradi naših grehov je bil predan v smrt in s svojim vstajenjem potrdil, da je resnični Odrešenik. Kdor vanj veruje, se ne pogubi, ampak vstane iz duhovne smrti v novo življenje, ki  mu zagotavlja življenje v prihodnjem veku, ko bo Bog vse prenovil in naredil novo nebo in novo zemljo (cf .Raz 21, 1 ss.).

Bogu hvala za ta čudoviti dar!