Zakaj "NE" papeštvu?

 

 Če bi vprašali kakšnega rimskokatoliškega teologa, od kdaj in od kod je papeštvo, bi v veliki večini primerov dobili odgovor, da ta institucija deluje že od vsega začetka krščanske cerkve. Toda, če malo pogledamo v zgodovino, bomo ugotovili, da se je papeštvo kot institucija, kot jo poznamo danes, počasi razvijalo skozi stoletja. 

O tej tematiki sta se v zgornjem videu pogovarjala Cameron Bertuzzi in dr. Gavin Ortlund.

Oko orla

(1) Najsi je um še tako skromen  pri spoznavanju 

Boga, pa mu to, kar doume, velja kot poslednji cilj

bolj kakor popolna spoznava nižjih  umevnih stvari.

(2) Kolikor se človek posveti zasledovanju modrosti,

je takoj deležen prave sreče. 

~ Tomaž Akvinski 

 

Vir: Tomaž Akvinski, Razum in vera, Izbral Josef Pieper, Celjska Mohorjeva družba. Celje-Ljubljana 2012. S. 179

Število izvoljenih

Dejstvo je, da je Bog za večno življenje določil  množico, ki je noben človek ne more prešteti.

~ Charles Spurgeon

Življenje iz resnice

Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži. 14 Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti. 15 Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima večnega življenja, ki bi ostalo v njem. 16 Ljubezen spoznavamo po tem, da je On dal življenje za nas. In takó smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. 17 Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? 18 Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.

       19 Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, 20 če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse. 21 Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni 22 in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč. 23 To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal. 24 Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.   (1Jn 3,13-24)

V zgornjem odlomku nam je  sveti apostol in evangelist Janez podal nekaj praktičnih nasvetov in pojasnil.

"Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži." (v. 13) Že naš Gospod Jezus Kristus je napovedal, da nam svet ne bo ploskal, ampak, da nas bo sovražil. Svet namreč živi po svojem vrednostnem sistemu, ki je  na zunaj v mnogočem podoben krščanskemu, v bistvu pa je od njega zelo različen. Danes se na veliko govori o strpnosti in sprejemanju "drugačnosti", v resnici pa gre pri tem za podpiranje in favoriziranje točno določenih vrst in oblik "drugačnosti. Ko pa se sooči z drugačnostjo, ki je drugačna od tistega, čemur ploska svet, postane taisti "strpni" svet zelo nestrpen in sovražen. Izraz strpnost danes ne pomeni več priznavanje pravice do lastnega mnenja in javnega izražanja le-tega, ampak do javnega izražanja samo tistih mnenj, ki jih sodobne intelektualne elite odobravajo in favorizirajo. Gorje, če ne trobiš v njihov rog, ker te takoj obsodijo kot nestrpnega in bigotnega,. Pozoren  je treba biti še na  eno pomembno podrobnost. Eno je sovraštvo sveta zaradi tega, ker mu držimo zrcalo in kažemo na njegovo dvoličnost in grešnost, nekaj drugega pa je, ko ljudje, ki se na zunaj ponašajo s svojo krščansko pripadnostjo, počnejo nesprejemljive stvari. Kristjani moramo najprej pomesti pred svojim pragom. Sv. Peter nas glede tega opominja: "Nihče med vami naj ne trpi zato, ker bi bil morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh." (1Pt 4,15) To seveda velja tudi za druge grehe, ko tso nezanesljivost, obrekovanje, hinavščina itn.

Koliko je naše življenje in delovanje res krščansko, se vidi iz naše ljubezni do bratov in sester v Kristusu. Apostol primerja tistega, ki sovraži brata z ubijalcem, kdor pa v tem vztraja, nima v sebi večnega življenja (v. 15). Janez je s tem izrazil tisto, kar je že prej povedal Jezus v svojem znanem govoru na gori: "Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu 'raká', bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče 'norec', bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja!" (Mt 5,20.21) Vsak uboj je najprej spočet v človekovi notranjosti (cf. Mt 15,18.19)! Ljubezen se dokazuje v dejanjih: "Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?" (1Jn 1,17)

Naslednjih nekaj vrstic se nanaša na našo zaupnost do Boga. Biti kristjan ne pomeni biti brez greha. Martin Luther je glede tega rekel, da je kristjan "simul iustus et peccator", oziroma "hkrati pravičen in grešnik". Kristjani mnogokrat grešimo, nakar dobimo moralnega mačka. To samo po sebi ni slabo, saj nas vodi k popravi, hkrati pa je tudi znamenje, da smo na pravi poti. Toda mi v takem primeru po navadi zatajimo in mislimo, da je vsega konec.Takim pravi evangelist Janez: "Po tem bomo tudi spoznali, da smo iz resnice. In pred njim bomo pomirili svoje srce, če nas srce obsoja; saj je Bog večji od našega srca in spoznava vse." (1Jn 3,19.20) Te njegove besede  veljajo kristjanom s preobčutljivo vestjo. V nadaljevanju pa pravi: "Ljubi, če pa nas naše srce ne obsoja, smo z Bogom zaupni in dobimo od njega, kar ga prosimo, ker se držimo njegovih zapovedi in delamo, kar mu je všeč." (vv. 21.22) Katere pa so tiste zapovedi? Odgovor nas čaka že v naslednji vrstici: "To pa je njegova zapoved, da verujemo v ime njegovega Sina Jezusa Kristusa in se ljubimo med seboj, kakor nam je zapovedal." (v. 23) Mi sicer nismo zveličani po ljubezni, niti po izpolnjevanju zapovedi, ampak po veri, ki je Božji dar (cf. Ef 2,8). Ljubezen je posledica vere, ne obratno.

Za konec pa nam daje Janez dodatno spodbudo: "Kdor se drži njegovih zapovedi, ostaja v Bogu in on v njem. Da ostaja v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal." (v. 24) Hvala Bogu za njegovega Duha!

Ob dnevu državnosti

"Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga. 2 Kdor se torej upira oblasti, se upira Božjemu redu. Tisti, ki se upirajo, pa si bodo nakopali obsodbo. 3 Oblastnikov se namreč ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak kadar delamo húdo. Hočeš, da ne bi imel strahu pred oblastjo? Delaj dobro, pa boš imel od nje priznanje. 4 Oblast je namreč Božja služabnica tebi v dobro. Če pa delaš húdo, se boj! Ne nósi namreč meča zastonj; Božja služabnica je, ki se maščuje zavoljo jeze nad tistim, ki počenja húdo. 5 Zato se je treba pokoravati, in sicer ne samo zaradi jeze, marveč tudi zaradi vesti. 6 Saj tudi davke plačujete zato, ker so tisti, ki jih izterjujejo, Božji izvrševalci. 7 Dajte vsem, kar jim gre: davek, komur davek, pristojbino, komur pristojbina, strah, komur strah, čast, komur čast." (Rim 13, 1-7)

 

Danes obhaja naša zemeljska domovina Slovenija svoj enaintrideseti rojstni dan, ko pri nas praznujemo dan državnosti. Ob tej priložnosti je prav, da spet malo razmislimo o tem, kaj sploh je država in čemu služi. Na tem mestu se ne bom posvečal sociološkim definicijam, ampak temu, kaj naj bi država pomenila za kristjana. O tem je lepo pisal apostol Pavel v zgornjem odlomku, zato je prav, da si podrobneje pogledamo, kaj pravi omenjeni odlomek.

1. Vsaka oblast je od Boga. V času, ko je Pavel pisal pismo Rimljanom, se rimska oblast ni kaj prida ukvarjala s kristjani. Rimska država je z razvejano mrežo cest in z vojsko skrbela za varnost državljanov, kar je tudi omogočalo razširjanje evangelija po obsežnem cesarstvu. Po drugi strani se je Pavel zavedal, da je tudi slaba oblast boljša od nikakršne oblasti, oziroma brezvladja. Iz dogodkov zadnjih let se lahko poučimo, kaj se zgodi, ko nekje preneha delovati državna oblast in nastopi anarhija.
   
2. Kdor se upira oblasti, se upira Božjemu redu in si nakoplje obsodbo (v. 2). Celo slab red je boljši od nobenega reda (o čemer je bilo govora v 1. točki), saj "Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru." (1Kor 14,33) Apostol odvrača kristjane od uporništva, ker jih lahko le-to privede do obsodbe. Rimska oblast pa glede teh reči ni bila prav nič nežna.
3. Oblast je Božja služabnica in se je ni treba bati, kadar delamo dobro, ampak, kadar delamo hudo. Kot sem že prej omenil, kristjani v najzgodnejšem obdobju še niso imeli posebnih težav z rimsko oblastjo. Namen oblasti naj bi bila skrb za red in pravičnost, za kar so Rimljani dokaj dobro poskrbeli. Pavel kot rimski državljan je užival zaščito rimskega prava in se je mogel s ponosom sklicevati na dejstvo: "Romanus sum," ki mu je omogočalo to zaščito. Mestni redarji v Filipih so ob neki priložnosti pretepli Pavla in Sila ter ju vrgli v ječo. Ko so prišli po njiju, se je Pavel skliceval na svoje državljanske pravice:  "Toda Pavel je sporočil redarjem: 'Čeprav sva rimska državljana, so naju dali javno pretepsti, ne da bi nama bili dokazali krivdo, in naju vrgli v ječo. Zdaj pa bi naju radi skrivaj vrgli ven. Ne, tako ne gre! Naj prideta oblastnika sama semkaj in naju spremita na prostost!' Redarji so te besede sporočili oblastnikoma. Le-ta sta se prestrašila, ko sta slišala, da sta Pavel in Sila Rimljana.  Prišla sta k njima in se opravičila, ju odpeljala iz ječe ter prosila, naj odideta iz mesta." (Apd 16, 37-39) Kristjanu se torej v odnosu do oblasti ne sme napravljati kot neka tutka, ampak se sme upravičeno sklicevati na svoje pravice. Ko so ob neki drugi priložnosti hoteli prebičati Pavla, se je spet skliceval na svoje rimsko državljanstvo (cf. Apd 22,21-29). 
4. Plačevati je treba davke in izpolnjevati obveznosti. Kristjan je dolžan plačevati davke in biti poslušen oblasti v čisto zemeljskih stvareh. Tudi Jezus je v zvezi s plačevanjem davkov rekel: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega." (Mr 12,17) Mi sicer nimamo cesarja, ampak smisel je isti: cesar simbolizira državno oblast. Toda ta poslušnost ni absolutna, kadar gre za zadeve, ki so v nasprotju s Kristusovim verskim in etičnim naukom. V teh primerih je kristjanova dolžnost, da pove državi enako, kot je oblastnikom povedal apostol Peter: "Bogu se je treba pokoravati bolj kot ljudem!" (Apd 5,29) Nobena država se nima pravice postavljati nad kristjanovo vestjo! Država ne sme biti malik. Iz bližnje preteklosti poznamo tri totalitarne sisteme, ki so malikovali državo: fašistični, nacistični in realsocialistični. Država še zdaleč ni nekaj absolutnega, kajti države prihajajo in odhajajo. Kdor ne verjame, naj si ogleda zgodovinske karte Evrope iz različnih obdobij, morda od rimskega časa do danes.

Sv. Pavel pa nam vsem skupaj še nekaj polaga na srce: "Predvsem te torej prosim: prosite, molite, posredujte in se zahvaljujte za vse ljudi, za kralje in za vse oblastnike, da bomo lahko živeli v vsej pobožnosti in vsem dostojanstvu, mirno in tiho." (1Tim 2,1.2) Glede na to, da so danes kralji v glavnem  iz mode, lahko ta samostalnik v praktičnem življenju nadomestimo s predsednikom ali s kom podobnim, pomen pa ostane isti. Kakorkoli, rimski prezbiter ali škof Klemen je v svoje Pismo Korinčanom, ki je verjetno nastalo v letih med 96 in 98, vključil daljšo molitev, katere odlomek navajam tukaj:

"Daj slogo in mir nam in  vsem prebivalcem zemlje [...] nam, ki smo pokorni Tvojemu vseobvladujočemu in v vsem najodličnejšemu Imenu in svojim vladarjem in voditeljem na zemlji!

Ti, Gospodar, si jim dal kraljevsko oblast [...] da bi mi spoznali veličastvo in čast, ki si jim jo Ti dal, da bi se jim podrejali in v ničemer ne nasprotovali Tvoji volji. Dodeli jim, Gospod, zdravje, mir, slogo in trdnost, da bodo neovirano vršili oblast, ki si jim jo Ti dal. [...] Ti, Gospod, naravnaj njihove sklepe, kakor je prav in všeč tebi, da bodo v miru in krotkosti pobožno izvrševali oblast, ki si jim jo ti dal in dosegli tvoje usmiljenje."   (1)

Klemen tega ni pisal kristjanom v kakšni krščanski državi, ampak v poganskem Rimu in z oblastjo, ki je v mnogočem močno spominjala na oblast na sodobnem napol poganskem Zahodu (kamor štejem tudi našo Slovenijo). V bistvu je bila rimska poganska oblast dosti  hujša, saj so bila zadnja leta vladavine cesarja Domicijana (vladal je od 81 do 96) znana po  hudih preganjanjih kristjanov. Toda temu navkljub pravita Pavel in Klement,  naj kristjan moli za oblastnike, ne glede na to, kakšni so niti glede na to, ali nam ugajajo ali ne. 

 

Kaj pa demokracija? O tem sistemu je Churchill nekoč povedal, da je sicer zelo slab, a boljšega še nismo iznašli.  S tem mnenjem se kar strinjam. Seveda pa tudi demokracija ni ravno vsemogočna, kakor bi si mnogi želeli. Modri Salomon je rekel: "Kjer ni izvedenosti, ljudstvo propada, kjer je veliko svetovalcev, je blaginja." (Prg 11,14)  Pred besedo "svetovalcev"  bi  za vsak primer  dodal še nekaj: modrih in poštenih. Na drugem mestu pa je zapisal: "Ko vladajo krivični, se množi greh, pravični pa bodo videli njihov padec." (Prg 29,16) Res je, tudi to se dogaja, čeprav včasih na daljši rok, kot bi si kdo želel. Tudi v demokraciji upravljajo z državo nepopolni ljudje, zato ne more biti popolna. Če bi bila, ne bi kar naprej spreminjali zakonov. Volitve v tem sistemu pa vsaj omogočajo menjavo zakonodajne in izvršilne  oblasti, ko se le ta "iztroši", kar takim družbam omogoča večjo dinamičnost.

Kristjani smo razpeti med dvema domovinama, ena je nebeška, oziroma, kakor je pisano: "Naša domovina pa je v nebesih, od koder tudi pričakujemo odrešenika, Gospoda Jezusa Kristusa." (Flp 3,20), ker pa tukajk in zhdaj še vedno bivamo v telesu, imamo tudi zemeljsko domovino. Za slovenskega kristjana je ta domovina Slovenija. Svojim bližnjim in naši zemeljski domovini smo dolžni po svojih močeh služiti duhovno in materialno. Naj  Bog, ob njenem enaintridesetem rojstnem dnevu,  blagoslovi Slovenijo in vse, ki v njej prebivajo! Da ne bomo sebični: naj se  ta blagoslov  razlije tudi na vse druge narode in  ljudstva sveta!

 

 

(1) 1Klem 60,4.61,1-2. Iz: Prvo Klementovo pismo Korinčanom, Spisi apostolskih očetov. Mohorjeva družba, Celje 1996. S. 105-106.

Križ - epicenter naše enakosti

Kristusov križ je epicenter naše enakosti. Mi vsi smo grešniki. Mi vsi potrebujemo Odrešenika. 

~ Dustin Benge 

 

Molitev vere

Resnična molitev vere je molitev, ki zaupa Bogu, ne glede na to, ali bo odgovor "DA" ali "NE".

~ R. C. Sproul

Pomagajoča milost

Tvoja bitka se morda ne bo končala jutri, kar velja tudi za Božjo pomagajočo milost.

~ Burk Parsons

Bog je dosegljiv

 Bog je Oče, ki je vselej doma.

~ John Ioannou John