Biblija in stanje v svetu

Tisti, ki poznajo svoje Sveto pismo, ne bi smeli biti presenečeni nad stanjem, v kakršnem je svet.

~ Martyn Lloyd-Jones

Mesija z oblastjo

 Ko je stopil v čoln, so šli njegovi učenci za njim. 24 Na jezeru je nastal velik vihar, tako da so valovi pokrivali čoln; on pa je spal. 25 Pristopili so k njemu, ga zbudili in rekli: "Gospod, reši nas! Izgubljeni smo!" 26 Dejal jim je: "Kaj se bojite, maloverni?" Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina. 27 Ljudje pa so se začudili in govorili: "Kakšen človek je ta, da so mu pokorni celo vetrovi in jezero?"

Ko je prišel na drugo stran, v Gadársko deželo, sta mu iz grobov prišla nasproti dva obsedenca. Bila sta tako divja, da nihče ni mogel mimo po tisti poti. 29 Zavpila sta in rekla: "Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?" 30 Daleč od njiju pa se je pasla velika čreda svinj. 31 Demoni so ga prosili: "Če nas hočeš izgnati, nas pošlji v čredo svinj!" 32 Rekel jim je: "Pojdite!" Šli so torej ven in vstopili v svinje. In glej, vsa čreda svinj je planila po bregu v jezero in v vodi poginila. 33 Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih. 34 Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev. (Mt 8,23-34)

Skeptiki vseh dežel, političnih barv in poklicev trdijo, da čudeži niso mogoči, ker so v nasprotju z naravnimi zakoni. Seveda je treba priznati, da so čudeži res v nasprotju z naravnimi zakoni.   Za  tiste, ki pripadajo materialističnemu svetovnemu nazoru, so čudeži  nekajpovsem  nemogočega, ker  načeloma priznavajo le tisto, kar vidijo, slišijo, otipajo ali kako drugače (ob)čutijo.  Za nas, ki verujemo v Stvarnika in Vzdrževalca vesoljstva, ki je ustvaril tudi naravne zakone, po katerih se vse giba in ravna, čudeži niso problem. Vemo sicer, da so čudeži nenaravni in v nasprotju z naravnimi zakoni, zato jim tudi pravimo čudeži. Verujemo pa tudi, da je Stvarnik naravnih zakonov zmožen  zakone, ki jih je sam postavil, ob določenih časih in  mestih  obiti ali "prekršiti",  kakor je pač v skladu z njegovo voljo.

Naš odlomek se sestoji iz dveh delov. V prvem delu  so Jezus in učenci stopili v čoln, da bi se prepeljali čez Galilejsko jezero, ki je znano po nenadnih in močnih vetrovih, ki razburkajo jezero in naredijo visoke valove.  Tudi v našem besedilu imamo opravka s podobnim dogodkom. Valovi so že prekrivali čoln, učenci so postali panični, kar je povsem razumljivo, Jezus pa je lepo mirno spal, kar se učencem nikakor ni zdelo samoumevno. Ko so ga prebudili, se jim ni zahvalil za opozorilo, ampak jih je  pograjal zaradi pomanjkanja vere. Bili so v prisotnosti Odrešenika, oni pa so kljub temu trepetali zaradi valov in viharja. Toda nikar jih ne obsojajmo, saj se tudi mi velikokrat znajdemo v težkih  situacijah, v katerih vidimo le problem, ne vidimo pa, da je Bog večji od našega problema. Nevera je pogosto tudi naš problem. Kakorkoli, Jezus ni ostal le pri graji, ampak je na kratko zapretil vetrovom in vihar je v hipu ponehal. Vsi so se začudili rekoč: "Le kakšen človek je to?" Učenci torej še vedno niso v polnosti dojeli, s kom imajo opravka, kajti le Bog lahko na tak način pomiri valove in vihar:

"GOSPOD, Bog nad vojskami, kdo je kakor ti?

Mogočen si, GOSPOD, in tvoja zvestoba te obdaja.

Ti gospoduješ nad objestnostjo morja,

ko se vzdigujejo njegovi valovi, jih pomirjaš."  (Ps 89,9.10. Gl. tudi Pss 65,6-8. 107,23-30)

Jezus Kristus je s tem dejanjem dokazal svojo Božjo moč in da je tudi Gospodar narave. 

Drugi del našega odlomka se dogaja na drugi strani Galilejskega jezera, kjer sta prišla Jezusu naproti dva obsedenca, ki sta živela po grobovih.  Tukaj  je moral Jezus  nastopiti  "proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam" (Ef 6,12). Srečanje z demoni je zadnja stvar, ki bi si jo morali želeti. Gre za padle angele, ki so pod Satanovim nadzorom.  Prisotnost Božjega Sina je bila za te duhovne sile grozno moteča, vedeli pa so tudi, da se je pojavila pred časom, ko naj bi nastopila. Zato so ga vprašali, če jih je prišel pred časom mučit. Demoni namreč vedo, da jih čakata v od Boga določenem času sodba in večna kazen. Ker niso prenesli Gospodove prisotnosti, so ga zaprosili, da jih nažene v  čredo svinj, ki se je pasla v bližini. Izpolnil je njihovo željo, nakar se je  čreda pa zapodila naravnost v jezero. Od destruktivnih duhovnih sil česa manj uničujočega tudi ni bilo pričakovati. Usoda  svinj je predpodoba končne usode demonov v ognjenem jezeru (cf. Raz 20,10). Tri leta pozneje je Jezus s svojo smrtjo na križu in vstajenjem izvršil  prelomno zmago nad peklenskimi silami  (cf. Kol 2,12-15).

Prebivalci tistega območja, poganski Gadareni, seveda niso bili zadovoljni z razpletom dogodkov, ker so utrpeli materialno škodo.  Jezusa so prosili, naj odide. Tudi danes se mnogi ljudje, ki se kakor koli srečajo z Jezusom, obrnejo proč od njega. Z njim nočejo imeti opravka, ker mislijo, da  to prinaša izgubo v njihovem vsakdanjem življenju. Res je, Jezus velikokrat prinaša izgubo. On odvzema greh, ki ljudem, ki se nahajajo v stanju padle narave, pomeni tako rekoč vse (cf. Jn 1,35.36). Lahko nam prinese tudi materialno izgubo, zapor, mučenje ali celo izgubo lastnega življenja. Po drugi strani daje naš Gospod večno življenje vsem tistim, ki verujejo vanj (cf. Jn 3,16-18).

Ali veruješ vanj?

Kdor umre za Kristusa

Vsi kamni, ki so jih Judje vrgli v Štefana, so ga le še hitreje potisnili h Kristusu.

~ Thomas Watson

Ko prihajamo h Kristusu

Veste, da tu in tam pravimo,  da prihajamo pred Kristusa praznih rok. To ni res. Mi prihajamo pred Kristusa z rokami,  ki so polne grešne umazanije.

~ Steven Nichols

Kristus, ne svet

Nihče, kdor oznanja celotno Božjo voljo, ni ljubljenec ljudi. Zato vas pozivam pri Bogu, bodite osredotočeni na  Kristusa, in ne na presojo tega sveta. 

~ R. C. Sproul

Iz milosti po veri

V nobenem delu kristjanovega življenja ni prostora za ponašanje[...] Nikoli ne moreš postati kristjan zaradi tega, kar si, ali zaradi tega, kar si naredil. Nikoli! Postaneš navkljub temu, kar si in navkljub temu, kar si naredil. Odrešenje je iz milosti po veri.

~ Martyn Lloyd-Jones

Presenetljiva milost

Milost postane zate presenetljiva šele  tedaj, ko se zaveš, kako velik nesrečnež si.

~ Burk Parsons

Vera v Mesija

Ko je prišel z gore, so ga spremljale velike množice. 2 In glej, pristopil je gobavec, 

se poklonil pred njim do tal in rekel: "Gospod, če hočeš, me moreš očistiti." 3 Jezus 

je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: "Hočem, bodi očiščen!" In pri priči je bil očiščen gob. 

4 Nato mu je Jezus rekel: "Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje."

5 Ko je prišel v Kafarnáum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil 6 ter govoril: "Gospod, moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi." 7 Jezus mu je rekel: "Pridem in ga ozdravim." 8 Stotnik pa mu je odgovoril: "Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 9 Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: 'Pojdi' in gre; in drugemu: 'Pridi' in pride; in svojemu služabniku: 'Stôri to' in stori." 10 Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: "Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere! 11 Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. 12 Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi." 13 Stotniku pa je Jezus rekel: "Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!" In služabnik je ozdravel tisto uro.  (Mt 8,1-13)

Pričujoči odlomek sledi znamenitemu Govoru na gori, ki je opisan v predhodnih treh poglavjih Evangelija po Mateju. v Govoru na gori se nam Jezus razodeva kot Mesija z besedo, v tem in naslednjem poglavju pa z dejanjem. Že v prvih trinajstih vrsticah sta opisani dve ozdravljenji, ki ju je izvedel naš Gospod, s tem da predstavlja prva vrstica prehod od Govora na gori k oznanjevanju nebeškega kraljestva preko znamenj: Jezus sestopi z gore, spremljajo pa ga "velike množice". Temu sta sledili dve ozdravljenji, v kateri sta bila vključena en marginalec - gobavec in en tujec - stotnik rimske okupatorske vojske, skratka človeka, ki nista spadala v običajno judovsko družbo.

K Jezusu je najprej pristopil "gobavec", torej človek, ki je imel neko nadležno  kožno bolezen, kajti  uporabljeni izraz gobavost lahko pomeni več kožnih bolezni. Ljudje s to vrsto bolezni so bili obredno nečisti, pa tudi tisti, ki se je take osebe dotaknil, je bil obredno nečist (prim. 3Mz 13.14). Gobavec mu je rekel: "Gospod, če hočeš, me moreš očistiti." (v. 2b) S tem je izrazil naslednje: z besedo "Gospod" je priznal Jezusovo božanskost in hkrati  izpovedal vero vanj in v njegove zmožnosti: "Gospod, če hočeš, moreš očistiti."  Gospodov odgovor je bil: "Hočem, bodi očiščen!" (v. 3) Pri tem se ga je Jezus dotaknil, ne da bi sam postal obredno nečist. Ozdravljencu je prepovedal, da bi o dogodku govoril naokrog,  ampak mu je velel, naj gre k duhovniku, ki bo ugotovil, da je zdrav in  potrdil ozdravljenje. Jezus ni hotel pritegovati množic, da bi ga hodile občudovat zaradi znamenj in čudežev. Gobavec je torej veroval vanj, tako rekoč vedel je, da ga naš Gospod more očistiti in je ozdravel. 

Naslednji dogodek, opisan v našem odlomku,  je  ozdravljenje služabnika rimskega stotnika, torej častnika okupacijske vojske, do katere ni takrat povprečni  Jud goji nikakršnih prijateljskih čustev. Isti dogodek srečamo tudi v Evangeliju po Luku, vendar pričenja Luka z drugačnim opisom dogodka (prim. Lk 7,1-5). Za razliko od Mateja, ki je pripoved skrajšal,  nam Luka pove, da je stotnik povabil Jezusa preko drugih oseb. Ko sta se Jezus in stotnik srečala, je častnik rekel Jezusu: "Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj ter rečem temu: 'Pojdi' in   gre; in drugemu: 'Pridi' in pride; in svojemu služabniku: 'Stôri to' in stori." (vv. 8.9) Rimski častnik je bil pogan in je vedel, da postane Jud, ki stopi v poganovo hišo, obredno nečist. Zato je začel z besedami: "Gospod, nisem vreden" itn. Toda, vera, ki jo je Rimljan  v čisto oficirski maniri izrazil  z nekaj stavki, je Jezusa tako osupnila, da je rekel: "Resnično, povem vam: Pri nikomer v Izraelu nisem našel tolikšne vere," (v. 10b) na koncu pa: "Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi!" (v. 13) In se je zgodilo. 

Obema dogodkoma je skupno to, da se Jezus tu ni ukvarjal niti z judovsko elito niti s povprečnimi pripadniki judovske družbe, ampak v enem primeru s človekom, ki je bil na družbenem obrobju, v drugem pa s takim, ki ni pripadal judovski družbi in kulturi. Še več,  Jezus je pohvalil vero tujca in napovedal: "Povem vam, da jih bo veliko prišlo z vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven v najzunanjejšo temo; tam bo jok in škripanje z zobmi." (vv. 11.12) Telesna, oziroma rasna, jezikovna, razredna ali religijska  pripadnost izvoljenemu ljudstvu ni nikakršno jamstvo za zveličanje. To, kar je bilo gobavcu in rimskemu stotniku skupno, je bila vera v Jezusa Kristusa. Po njej sta se razlikovala od ostalih. Pri tej vrsti vere za to, da nekaj verjameš, ampak za trdno zaupanje, trdno prepričanje, da je Jezus Kristus tisti, ki more ozdraviti. 

Toda še več. Gobavi bolnik in stotnikov sluga sta nekega dne umrla. Sveto pismo ju več ne omenja. Še hujša od telesne smrti je duhovna smrt, večno pogubljenje, kar je neskončno strašnejše od gobavosti ali katere koli druge telesne bolezni.  Toda Jezus Kristus je tudi Odrešenik  duhovno mrtvih. On je živel popolno in brezgrešno življenje v poslušnosti nebeškemu Očetu, s svojo smrtjo na križu nas je odkupil greha in nam s svojim vstajenjem od mrtvih zagotavlja, da je resnični Mesija, Odrešenik. Mi vsi smo "bili  mrtvi po prestopkih in grehih" (Ef 2,1) in smo odrešeni iz milosti po veri (cf. Ef 2,8). Ta vera in trdno zaupanje v Jezusa Kristusa kot našega Rešitelja je kot nekakšna nevidna roka, po kateri prejmemo odrešenje in večno življenje. 

Naj Bog vsem podeli to vero!

Moč imena Jezus

Odrešenjska moč Jezusovega imena se ne izkazuje v navajanju njegovih zlogov,  ampak v zaupanju v Osebo,  ki nosi to ime.

~ R. C. Sproul