N kot Nasarah

Znak na desni strani je arabska črka N.  Ko so pravoverni sunitski islamistični isisovci zavzeli iraško mesto Mosul, so hiše kristjanov zaznamovali s to črko. Ta zlovešči znak je kratica za Nasarah, kar pomeni "kristjan". Tamkajšnjim kristjanom so "velikodušno" ponudili štiri možnosti: spreobrnitev v islam, plačilo džizije ali harača (glavarine) v neznanem znesku, beg s tistim, kar so imeli na sebi, ali usmrtitev. 

V muslimanski sveti knjigi je namreč zapisano: "Bojujte se proti tistim, ki so prejeli Knjigo (mišljeni so Judje in kristjani, op. Dizma), pa ne verujejo ne v Boga ne v oni svet, ki nimajo za prepovedano, kar prepovedujeta Gospod in njegov poslanec, in ki ne izpovedujejo prave vere - vse dokler ne bodo poslušno in ponižno plačevali glavarine." (Koran 9:29. Prev. Erik Majaron. Učila International, Tržič 2004) 

Kristjani so v tem kraju prisotni že vsaj 1700 let, torej davno pred rojstvom Mohameda in njegove religije. Sedaj so morali zbežati in so se zatekli na ozemlje, ki je pod nadzorom Kurdov, ki so, hvala Bogu, bolj sekularno usmerjeni in so se pri sprejemanju pribeglih kristjanov izkazali kot zelo velikodušni. Vse premoženje beguncev je zaplenila, ali bolje rečeno ukradla  na sveže razglašena "islamska država". Enaka usoda je dočakala muslimanske šiite, katerih domove so zaznamovali s črko  R (rawafid = tisti, ki zavračajo).  Cerkvene zgradbe in šiitske mošeje požigajo in rušijo.

V času Sadama Huseina je v Iraku živelo približno en milijon in pol kristjanov. Pustolovska vojaška akcija, ki sta jo po kavbojsko zakuhala Bush in Blair, je do tal porušila  ravnovesje med posameznimi skupnostmi, ki je vladalo v tej veliki in z nafto bogati državi ter s tem povzročila velikansko in nepopravljivo škodo. Režim Sadama Huseina seveda še zdaleč ni bil idealen, je pa bil sekularen in je kot tak kolikor toliko jamčil verske svoboščine. Danes ni  niti glede teh stvari nobenega jamstva, saj tam poteka boj za prevlado med suniti in šiiti, nebodigatreba kristjani pa so vmes kot  nekakšna kolateralna škoda. V Iraku naj bi jih ostalo kakih štiristo tisoč.

Svetovni politiki in mediji se zadnje dni zelo ukvarjajo z Gazo in s tamkajšnjimi Palestinci, kar je  seveda hvalevredno. Žal se malo manj zanimajo za to, zakaj imajo hamasovci naprave za lansiranje raket ravno poleg šole. Ne zanima jih niti to, da so pred izraelsko intervencijo hamasovci pridno metali rakete po izraelskem ozemlju. Izrael ni niti idealna  niti  kaka posebna božja država, kot so prepričani krščanski fundamentalisti dispenzacionalističnega kova. Toda poročanje medijev je glede tega že kar predvidljivo enostransko. Medije (vsaj vodilne) in politike tudi prav malo zanima preganjanje kristjanov v Iraku. Zahod ob posilstvih, pregonih, ropanjih in umorih, ki se tam dogajajo, potuhnjeno in hinavsko molči. Videti je, kot da bodo zahodni politiki in medijski ustvarjalci (kvazi) realnosti najsrečnejši takrat, ko bo ta krščanska motnja za vselej izbrisana z zemljevida Iraka...

Ostane nam molitev in finančna pomoč, kdor in kolikor jo zmore, ali pa hoče.

Več lahko preberete na spodnjih povezavah:

http://theweek.com/article/index/265087/why-america-is-duty-bound-to-help-iraqi-christians

https://www.mnnonline.org/news/mosul-christians-forced-robbed

http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/middleeast/iraq/10977698/Christians-flee-Iraqs-Mosul-after-Islamists-tell-them-convert-pay-or-die.html

http://archbishop-cranmer.blogspot.co.uk/2014/07/the-imminent-extermination-of-mosuls.html

http://archbishop-cranmer.blogspot.co.uk/2014/07/jon-snow-and-c4-news-provide-cover-for.html

http://politicaloutcast.com/2014/07/radical-islamic-anti-christian-expulsion-100-made-america-u-s-government-creation/

http://davidould.net/?p=6852

http://rudaw.net/english/middleeast/iraq/210720141

http://blogs.telegraph.co.uk/news/timstanley/100280803/iraqi-christians-are-raped-murdered-and-driven-from-their-homes-and-the-west-is-silent/