Skala vekov, ti odpri
vrata svoje milosti.
Dragocena voda, Kri
s tvoje ranjene strani
naj odvzame greha moč,
ozdravljenja da pomoč.
Ni pobožnosti, ki bi
mogla sprati grehe mi.
Dobra dela in solze
so le prazno upanje.
Le ti si, ki mi lahko
odrešilno daš roko.
Praznih rok hitim pred te,
pod tvoj križ zatekam se.
Nagega obleci me,
reveža usmili se,
madeže operi mi,
moj edini up si ti.
Ko življenje se konča,
tebi izročim duha.
Ko se dvignem v svet neznan,
pred tvoj sodni stol pozvan,
Skala vekov, ti odpri
vrata svoje milosti.
(Poslovenil: Dizma)
Povezava do izvirnega besedila in do melodije na Cyber Hymnalu
Ni komentarjev:
Objavite komentar