Jaz sem GOSPOD, vaš Bog, ki sem vas izpeljal iz egiptovske dežele, da jim niste več sužnji. Zlomil sem kambo vašega jarma in vam dal hoditi pokonci. (3Mz 26,13 SSP)
Danes zjutraj so mi posebej padle v oči zgornje besede iz Levitika, ki ne veljajo le za starozavezno, ampak tudi za novozavezno Božje ljudstvo. Današnji svet zelo veliko govori o pozitivni samopodobi in o tem, kako smo vsi v redu. Mnogi poznamo tisto: "I am O.K., you are O.K. and that's O.K." Imeti dobro samopodobo je zelo prijetno. To nas tako čudovito dvigne in poščegeta po našem centru za napuh. Vprašanje pa je, če je ta dobra samopodoba vedno koristna, zlasti s stališča večnosti.
Kristjani verujemo, da je Bog tudi nas izpeljal iz sužnosti, ki je bila še dosti večja in usodnejša od egiptovske sužnosti starih Izraelcev. Zlomil je kambo našega greha in nam dal možnost, da smemo hoditi pokonci in zravnano. V tej luči smemo upravičeno gledati nase kot na nove ljudi, oziroma, kakor pravi apostol Pavel: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (2Kor 5,17 SSP) Precej drugače od stereotipne podobe kristjana, kajne? Pri tem ne gre za pozitivno samopodobo, kakršno nam tako vneto ponuja svet, saj take pravzaprav niti ne rabimo.
Nase moramo gledati v novi luči, kot tiste, ki s(m)o v Kristusu in nova samopodoba bo prišla tako rekoč sama od sebe. V Božji moči bomo hodili pokonci.
Danes zjutraj so mi posebej padle v oči zgornje besede iz Levitika, ki ne veljajo le za starozavezno, ampak tudi za novozavezno Božje ljudstvo. Današnji svet zelo veliko govori o pozitivni samopodobi in o tem, kako smo vsi v redu. Mnogi poznamo tisto: "I am O.K., you are O.K. and that's O.K." Imeti dobro samopodobo je zelo prijetno. To nas tako čudovito dvigne in poščegeta po našem centru za napuh. Vprašanje pa je, če je ta dobra samopodoba vedno koristna, zlasti s stališča večnosti.
Kristjani verujemo, da je Bog tudi nas izpeljal iz sužnosti, ki je bila še dosti večja in usodnejša od egiptovske sužnosti starih Izraelcev. Zlomil je kambo našega greha in nam dal možnost, da smemo hoditi pokonci in zravnano. V tej luči smemo upravičeno gledati nase kot na nove ljudi, oziroma, kakor pravi apostol Pavel: "Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo." (2Kor 5,17 SSP) Precej drugače od stereotipne podobe kristjana, kajne? Pri tem ne gre za pozitivno samopodobo, kakršno nam tako vneto ponuja svet, saj take pravzaprav niti ne rabimo.
Nase moramo gledati v novi luči, kot tiste, ki s(m)o v Kristusu in nova samopodoba bo prišla tako rekoč sama od sebe. V Božji moči bomo hodili pokonci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar