Evangelij

Če bi ljudi vprašali, kaj pomeni beseda evangelij,  zagotovo ne bi dobili enoznačnega odgovora. Nekdo bi se spomnil  na perikopo, ki se bere pri nedeljskem bogoslužju, kdo drugi bi se spomnil novozaveznih spisov, ki jih je napisal eden od štirih evangelistov. Oba odgovora sta sicer po svoje pravilna, a vendar zajemata preozko področje. Grški  izraz evangelion, iz katerega je izpeljana slovenska različica evangelij,  pomeni veselo oznanilo ali blagovest. Ta pa ni zapisana le v štirih evangelijih ali v kakem evangeljskem odlomku.

Evangelist Luka je zabeležil naslednji dogodek iz Jezusovega delovanja: "Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral,  in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:

Duh Gospodov je nad menoj,

ker me je mazilil,

da prinesem blagovest ubogim.

Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost

in slepim vid,

da pustim zatirane na prostost,

  da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu." (Lk 4,16-19)

Starozavezna prerokba, ki jo je Jezus prebral v shodnici v Nazaretu, lepo opisuje namen Jezusovega prihoda, oziroma njegov program. Ta program ni bil nobena novost, saj so ga po shodnicah že dolgo prebirali, le popolnoma na novo je bil osvetljen. Jezus je prišel na svet, da prinese blagovest ubogim, a ne le materialno ubogim, ampak vsem, ki se zavedajo svoje revščine pred Bogom. Prišel je oznanit prostost jetnikom, a ne le tistim v dobesednih ječah, ampak tistim, ki jih drži satan v svojih verigah. Prišel je dat vid slepim, a ne le dobesedno slepim, temveč tistim, ki jih je držal ali jih drži v zaslepljenosti vladar tega sveta. Prišel je osvobodit zatirane, a ne le zatirane v smislu narodnostnega, socialnega ali kakega podobnega zatiranja, ampak zatirane s strani mesa, sveta in hudiča. 

Jezus Kristus je zapečatil svoj program z žrtveno smrtjo na križu, s katero je vsem, ki vanj verujejo,  odprl vrata v večno življenje.  Jezusov evangelij so po njegovi smrti , vstajenju in vnebohodu oznanjali njegovi učenci in ga še oznanjajo. Sam Jezus je rekel: "In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat bo prišel konec". (Mt 24,14) Evangelij je dobra novica ali blagovest, ki govori o naši odkupitvi in osvoboditvi, ki nam jo je prislužil Kristus, oziroma, kot pravi sv. Pavel: "V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti." (Ef 1,7) 

Religije tega sveta učijo, da je treba storiti to ali ono, da bi se mogli odrešiti : moliti, opravljati določene obredne dolžnosti, delati dobra dela, postati boljši ljudje... Evangelij pa pravi: nobeno delo ne odrešuje, z nobenim svojim delom ali prizadevanjem ne moreš postati v Božjih očeh boljši in lepši. Vse je že opravljeno, vse je že pripravljeno,  vse to si je treba le prilastiti po veri. Ne moreš storiti tega, kar je že Bog storil. Evangelij je to, da smo odrešeni po milosti in samo po milosti. To milost pa lahko sprejmemo edino v veri in po njej. Ni to čudovito?