V pridigi (ali govoru) na gori je Jezus nastopal, oziroma govoril kot tisti, ki ima oblast, in ne kot so to počeli pismouki, ki so se v svojih nastopih vedno sklicevali na druge avtoritete (cf. Mt 7,29).
Pred tednom dni smo preleteli dve Jezusovi ozdravljenji, ki sta sledili govoru na gori. Danes se bomo posvetili še dvema čudežema: enemu, ki se nanaša na intervencijo v naravne zakone in drugemu, ki se nanaša na posredovanje v področje zlih duhovnih sil.
V Mt 8,23-27 stopijo Jezus in učenci v čoln, da bi se prepeljali čez Galilejsko jezero. Naenkrat je nastal vihar in začel premetavati plovilo, Jezus pa je mirno spal. Povsem razumljivo je, da so bili učenci prestrašeni in so ga zbudili, za kar pa niso od njega poželi pohvale: "Dejal jim je: 'Kaj se bojite, maloverni?' Tedaj je vstal, zapretil vetrovom in jezeru in nastala je globoka tišina." (v. 26) Izraz maloverni ne pomeni, da bi bili učenci brez vsake vere, ampak, da je bila njihova vera pomanjkljiva. Tudi nam se rado zgodi, da nam v določenih situacijah skorajda zmanjka vere. V zgornjem primeru so se njegovi sopotniki začudili, saj se je dokazal kot tisti, ki je nad naravnimi zakoni.
V nekaj naslednjih vrsticah, torej v Mt 8,28-34 pa se ni spopadel z naravnimi silami, ampak je nastopil "proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam" (Ef 6,12). Srečanje z dvema človekoma, ki so ju obsedali demoni zagotovo ni nekaj, kar bi si nekdo moral posebej želeti. Njuni posedovalci so se zavedali, da se jim je približal tisti, ki ima oblast, kar dokazuje vprašanje: "Kaj imava s teboj, Božji Sin? Ali si nas prišel sèm pred časom mučit?" (Mt 8,29) Iz drugega stavka je razvidno, da so tudi zelo dobro vedeli, da bodo ob določenem času v prihodnosti deležni Božje končne kazni, od tod njihov izraz "pred časom". Jezus je rešil problem tako, kakor so sami želeli (cf. v. 31) ter jih poslal v čredo svinj, ki se je nato zapodila v jezero (cf. v.32). Od destruktivnih duhovnih sil česa manj uničujočega tudi ni bilo pričakovati. Usoda svinj je predpodoba končne usode demonov v ognjenem jezeru (cf. Raz 20,10). Čez kaka tri leta je Jezus s svojo smrtjo na križu in vstajenjem izvršil prelomno zmago nad peklenskimi silami (cf. Kol 2,12-15).
Reakcija Gadarenov, tamkajšnjega lokalnega prebivalstva, je razumljiva. Bali so se in prosili Jezusa, naj odide iz njihovih krajev (cf. Mt 8,34). Človek v svojem naravnem stanju niti ne more reagirati drugače, kot da reče Jezusu naj odide. Za kaj več je potrebna milost. Po tej milosti je človek deležen vere v tistega, ki ima oblast. Želim, da bi jo Bog podelil vsem, ki so kakorkoli zašli na to stran.
Ni komentarjev:
Objavite komentar