Nista razumela

 Moj današnji zapis se nanaša na besedilo iz Lukovega evangelija 2,41-52. Gre za eno od redkih pričevanj o Jezusovem otroštvu, ki je hkrati zadnje.

Marija in Jožef sta, kot opisuje evangelist, vestno izpolnjevala Postavo glede praznovanja pashe in v ta namen vsako leto z  Jezusom potovala v Jeruzalem. Enako sta naredila, ko je bilo Jezusu dvanajst let.Ta potovanja so bila najbrž zelo zanimiva, saj so tedaj Judje množično, v karavanah obiskovali svoje sveto mesto in se potem iz njega vračali. V omenjenem primeru se jima je pripetilo, da sta, ko sta se vračala, ostala brez njega,  sprva misleč, da je našel kako družbo. Toda potem sta ugotovila, da ga ni in sta se vrnila v Jeruzalem.

Ko sta ga končno našla v templju in ga je Marija prijazno pokarala, ker se jima je ob vrnitvi domov izmuznil, jima je odgovoril: "Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?" (Lk 2,49)  Tu jima je dal razločno vedeti, da se zaveda, da je Božji Sin. Toda Pismo pravi dalje: "Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel." (Lk 2,50)

Nista razumela! Danes mnogi ljudje kažejo začudenje, kako sploh lahko kristjani verujemo v "take pravljice", kot je deviško rojstvo, učlovečenje druge Božje osebe in kar je še takega. Logično se jim sicer zdi, da so ljudje verjeli v te reči v tistih davnih časih,ko so bili še "tako zaostali" in podobno.  Toda iz zgoraj zapisanega je razločno razvidno, da tudi v tistih "zaostalih časih" Jožef in Marija, podobno kot sodobni skeptiki,  nista doumela Jezusovih besed, kot že nekaterih drugih stvari, ki so se zgodile  pred tem. 

Ko je Mariji angel Gabriel oznanil, da bo spočela in rodila Sinu Najvišjega (cf. Lk 1,31-33), so bile njene prve besede: "Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?" (Lk 1,34) Mariji je bilo torej popolnoma jasno, da otrok ne nosijo štorklje, niti se po naravni poti ne pojavijo kar tako. Marija pa je bila tedaj zaročena z Jožefom. Ampak, ko je ta spoznal, v kakem stanju je njegova zaročenka:   "Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil." (Mt 1,19) Tudi njemu je bilo jasno, da device skladno z naravnim redom stvari  ne rojevajo. Šele intervencija "od zgoraj" ga je prepričala, da se je premislil (cf. Mt 1,20-24). 

Dvom, oziroma nevera  skeptikov torej ni nič novega. Gre za zgodbo, ki se vleče že vse od učlovečenja Božjega Sina. Mnogi ne sprejmejo Jezusa, učlovečene Božje Besede; tisti pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, "da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime  in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12.13) 

Bog daj vsem pravo razumevanje in sprejetje njegove učlovečene Besede!