Kana

Kana Galilejska bi bila verjetno danes od vseh pozabljen kraj, če se ne bi v njem zgodil prvi Jezusov čudež. Dogodek je opisan v Janezovem evangeliju 11,1-11. Za kaj je pravzaprav šlo?

• V Kani je bila neka svatba, na katero so bili povabljeni tudi Jezusova mati, Jezus in njegovi učenci.
• Zmanjkalo je vina.
• Jezusova mati posreduje ta podatek Jezusu.
• Jezus odvrne materi: "Kaj imam s tabo žena? Moja ura še ni prišla." Te besede zvenijo danes trdo, toda  v kontekstu takratnega načina izražanja gre za vljudno zavrnitev. S temi besedami  je izrazil, da še ni napočila ura njegovega križanja, ko bo  izpolnjeno, oziroma dovršeno njegovo dejanje sprave za greha sveta. V tem trenutku seveda nihče ni vedel, kaj je hotel Jezus izraziti s svojimi besedami.
• Marija naroči strežnikom, naj naredijo vse, kakor jim bo naročil Jezus.
• Jezus naroči strežnikom, naj napolnijo kamnite vrče (bilo jih je šest), ki so bili sicer namenjeni obrednemu umivanju, z vodo. 
• Voda se je spremenila v izvrstno vino.

To bi bila kratka in jedrnata obnova dogodka. Rimski katoličani vidijo v dogodku predvsem Marijino "sredniško vlogo" in dokaz, kako še danes Marija posreduje za  ljudi. Če je tedaj, zakaj ne bi tudi danes? Marija je res imela določeno vlogo pri tem dogodku. Nikjer v Svetem pismu pa ne piše, da bi to počela tudi sedaj, kot tudi nikjer ne piše, da bi se voda še danes kakorkoli spreminjala v vino (kaki zviti gostilničarji izvedejo ta čudež kvečjemu v obratni smeri). Skeptiki se seveda takemu dogodku kvečjemu posmehnejo. Richard Wurmbrand  piše, da je nek profesor kemije v eni od nekdanjih držav vzhodno od železne zavese svojim študentom "pričaral"  iz vode nekaj, kar je sicer imelo videz vina, a si potem tistega napitka  ni upal popiti.  Nekateri kristjani, predvsem taki iz raznih ameriških logov, delajo na temelju jezikovnih analiz  iz dogodka celo znanost, dokazujoč, da pravzaprav ni šlo za fermentirano vino, ampak za grozdni sok.

Kakorkoli, Jezus tega dejanja ni naredil, ker bi hotel fascinirati zbrano množico, ampak v precejšnji meri zato, da bi gostitelja, torej ženina, spravil iz zadrege, v kateri se je  le-ta znašel zaradi slabega načrtovanja pri pripravi zadostne količine  pijače.  Samo  dejanje pa ima tudi globoko simboličen pomen.  Vino je v Stari zavezi znamenje obilja in simbol veselja. Pri tem je seveda mišljena pravilna uporaba vina, ne njegova zloraba! To spremenjenje vode v vino je simboliziralo, oziroma anticipiralo  obilje Božje milosti, ki je prišla po Jezusu Kristusu in smo je deležni po njem ter po njegovi krvi, preliti za odpuščanje grehov:  "V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti."  (Ef 1,7)

V Jn 2,11 je poudarjeno, da pomeni ta dogodek za prvo Jezusovo znamenje. Iz tega sledi, da v otroškem in mladostniškem obdobju Jezus ni delal nobenih znamenj in čudežev, o katerih pišejo razni apokrifni "evangeliji". Še eno pomembno dejstvo, ki je tudi izpostavljeno v 11. vrstici  pa je to, da so njegovi učenci po tem dogodku verovali vanj. Za nas pa veljajo Jezusove besede: "Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!" (Jn 20,29b)