14/08/2011

Ježeva mineštra

Novinar Boris Jež se je v svoji kolumni z naslovom Berlinski zid - izraelski algoritem v današnjem Nedelu (14. 8. 2011) v znanem gostobesednem slogu, ki kaže na intelektualno superiornost pisca nad navadnimi smrtniki, zmešal v eno samo mineštro berlinski zid, Brežnjeva in Honeckerja, Marilyn Monroe in Che Guevaro, Janšo in Pahorja, Boštjana M. Zupančiča in Igorja Omerzo...   Kljub omejenemu prostoru se je   poleg teh in  aktualnega političnega dogajanja uspel lotiti tudi starozavezne eksegeze, pri čemer pa ni bil tako uspešen, kot bi lahko človek sodil glede na že zgoraj omenjene piščeve lastnosti. Poglejmo si  štiri cvetke iz tega spisa:
[...] izraelski strokovnjaki, ki so razvili tako rekoč čudežen algoritem; ta v nekaj minutah preveri vse za nazaj – do Geneze, začetkov sveta. Program zmore takoj razpoznati, ali je besedilo spisala moška ali ženska roka. V analizo so mu »podstavili« svete knjige Tore in Pentatevha, ki jih Judje sprejemajo kot božjo besedo, čisto resnico, ki jo je Bog razodel Mojzesu na gori Sinaj. Računalnik je bil neusmiljen: to je spisalo več avtorjev.

Če smo malce sarkastični: je svete knjige skupaj pisalo več bogov?
Prva cvetka: ne reče se Tore in Pentatevha, ampak Tore ali Pentatevha. Izraz Pentatevh (grško Pentateuhos = Petoknižje, torej 5 Mojzesovih knjig)  je  namreč isto kot Tora (hebrejsko: Postava).

Druga cvetka: ne vem, kje je g. Jež izvedel, da je Bog razodel Mojzesu celotno vsebino "Tore in Pentatevha" (tako Jež) na gori Sinaj. Po tej logiki je prišel Mojzes na goro Sinaj, nakar mu je Bog (naenkrat ali po delih) zdrdral celotno vsebino "Tore in Pentatevha", vključno s podrobnostmi Mojzesove smrti in pokopa, kar je potem, skladno s to logiko, Mojzes napisal nekaj v času svojega življenja, nekaj malega pa še po smrti (cf. 5Mz 34).

Tretja cvetka: neusmiljeni izraelski računalnik je povedal isto, kar že zelo dolgo govorijo biblicisti, in to še iz časov, ko ni bilo računalnikov in računalniških programov, zaradi česar so morali priti do svojih ugotovitev peš, torej s tekstom, svinčnikom in papirjem.  Ti viri naj bi bili J,  E,  P in morda še  kateri (jahvist, elohist, duhovniški vir...).

Četrta cvetka: za Biblijo ni nikoli veljalo, da bi jo pisal Bog osebno ali kaki bogovi. Vsak pisec je pisal po navdihu, pri čemer je obdržal vse svoje osebnostne, stilske in druge lastnosti, ki se tudi odražajo v tekstu. Ravno zato se da razločiti Jeremijo od Ezekijela.

G. Ježu predlagam, da se začne držati Voltairove navade nošenja Biblije s sabo, ki jo je g. Jež ovekovečil v kolumni v včerajšnji Sobotni prilogi Dela na strani 8. Ker pa je golo nošenje knjige premalo, bi bilo dobro, da tudi kaj pokuka vanjo. Potem bržkone ne bo delal takih napak, kot jih je danes  v Nedelu. Kaj naj torej rečem za konec? Prosto, navdihnjeno po Prešernu: "Le bodice na zgornji sliki naj sodi Jež." V te se  avtor tega odgovora res ne želi spuščati, ker se za kaj takega še zdaleč ne  čuti kompetentnega.


Ni komentarjev: