»Če pa ti je prizadel kakšno krivico ali ti je kaj dolžan, zapiši to na moj račun. «
(Flm 18)
Kot deček sem opazoval očeta, kako je izpolnjeval številne položnice in čeke. Zaželel sem si, da bi to delal tudi sam. Nisem namreč vedel, da mora biti za izpisovanje vsakega čeka ali položnice, s katerimi se plačujejo računi, na bančnem računu tudi denar.
Apostol Pavel je napisal ček in imel dober polog na svojem »računu«, da bi lahko izplačal neobičajni dolg, če bo to potrebno. O tem piše Filemonu, bogatemu kristjanu, katerega suženj Onezim je pobegnil in morda ukradel svojemu gospodarju kaj denarja.
Po Božji previdnosti je Onezim spoznal apostola Pavla v Rimu in postal sledilec Kristusa. Strinjala sta se, da se Onezim mora vrniti k svojemu gospodarju. Tudi Pavel je napisal Filemonu pismo (list ima po njem ime) in ga prosil, da sprejme Onezima kot brata v Kristusu, prepričujoč ga, da bo sam plačal vsak Onezimov dolg.
To je slika odrešenja. Kot grešniki dolgujemo, toda Jezus je za to poskrbel. ln zaradi Njegovega brezgrešnega življenja ima neomejene izvire pravičnosti, s katerimi plačuje našo grešnost. Umrl je namesto nas zaradi naših grehov, plačal polno ceno za naše prekrške. In sedaj lahko črpamo Njegovo bogastvo milosti po veri v Njega. Martin Luther, veliki reformator, je rekel: »Mi vsi smo Kristusovi Onezimi.« Če smo popolnoma zaupali v Jezusa Kristusa kot osebnega Zveličarja, so naši grehi, »računi«, plačani z Njegovega »bančnega računa« in osvobojeni smo dolga za vso večnost. In zato lahko slavimo Boga.
__________________________
Plamenica 10/11. Prev.: F. Kuzmič
Ni komentarjev:
Objavite komentar