Največji binkoštni čudež

 

Na Facebooku sem danes prebral  zelo zanimivo in poučno misel Chrisa Rosebrougha, ki pravi:

"Veliki binkoštni čudež je bilo oznanjevanje spokorjenja in odpuščanja grehov v Jezusovem imenu." 

Popolnoma se strinjam s to mislijo. Pred binkoštmi so bili apostoli napol v ilegali, zdaj, ko so prejeli Svetega Duha,  so naenkrat stopili na plano in oznanjevali evangelij.  Govorjenje v jezikih je bilo velik čudež, a ne največji. Njegov namen je bil pritegniti pozornost množice, ki je bila takrat navzoča v Jeruzalemu. Največji čudež se je zgodil potem. Sv. Peter je pridigal zbrani množici in jim v pridigi dal vedeti, kaj je njihov problem, torej greh in jim zagotovil, da imajo v Jezusovem imenu odpuščanje grehov. Da, povedal jim je čisti evangelij! Nekje sem prebral, da je sama pridiga z retoričnega stališča tako slabo zastavljena, da bi z njo Peter zagotovo "pogrnil" pri homiletiki. Toda Bog je močnejši od naših slabosti in seveda  tudi od retorično slabo zastavljene pridige. Delovanje Svetega Duha je bilo tako silno, da se je na koncu zgodilo s človeškega stališča nekaj nepredvidljivega:

"Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi. "(Apd 2,41)

Da, to zadnje, teh tri tisoč spreobrnjenih, je bil največji  čudež na prve binkošti!