"Zdaj odpuščaš..."

Glasba: Gustav Holst, Nunc Dimittis (Zdaj odpuščaš)

"Zdaj odpuščaš, Gospod, po svoji besedi

svojega služabnika v miru;

30 zakaj moje oči so videle tvoje zveličanje,

31 ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov:

32 luč v razsvetljenje poganov

in slavo Izraela, tvojega ljudstva."
                                                    (Lk 2,29-32 EKU)

Starček Simeon je bil, kot poroča evangelist Luka, svet in bogaboječ mož, ki mu je bilo razodeto, da ne bo umrl, dokler ne bo videl Mesija (cf. Lk 2,25.26)   Napoved se je uresničila, ko sta Jožef in Marija štirideset dni po rojstvu prinesla Jezusa v jeruzalemski tempelj, da bi izvršila vse, kar je narekovala Gospodova postava (cf. Lk 2,22-24. 2Mz 13. 3Mz 12). Simeon se je razveselil, ko je končno srečal Njega, ki je svetu prinesel zveličanje, pripravljeno pred obličjem vseh narodov. Božje zveličanje je pripravljeno za ljudi iz vseh rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9). Jezus Kristus je tisti, ki je prišel na svet izpolnit zahteve celotno Božje postave, zaradi česar se je podvrgel vsem obredom, ki jih je predpisoval Mojzesov zakon. 

Toda že tukaj, na samem začetku, je Simeon rekel Jezusovi materi Mariji: "Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje,  in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src." (Lk 2,34b.35)  Kakor je po eni strani Mesijev prihod pomenil vstajenje mnogih v Izraelu, tako je za mnoge pomenil tudi padec, o čemer govori evangelist Janez, ko pravi, da je Jezus prišel v svojo lastnino, med svoje ljudi, a ga ravno njegovi niso sprejeli (cf. Jn 1,11); edino tistim, ki so ga sprejeli, je dal moč, da postanejo Božji otroci (cf. Jn 1,12). Sprejetje Jezusa pa ni nekaj, kar bi lahko človek dosegel s svojo močjo, prizadevanjem in razumom, ampak nam je lahko dano le po rojstvu od zgoraj, od nebeškega Očeta (cf. Jn 1,13. 3,16 ss. 6,37-40. 10,27-29).  Jezus Kristus je znamenje, ki se mu nasprotuje. On ni presladki Jezus iz baročnih in pietističnih pobožnosti, ampak najbrž najbolj osporavana oseba v zgodovini. Res je, da je malo tistih, ki osporavajo obstoj "zgodovinskega" Jezusa, je pa zato zelo veliko tistih, ki osporavajo Jezusa Evangelijev, ki je edini resnični zgodovinski Jezus. Njegovo lastno ljudstvo mu je nasprotovalo in ga pred tujim oblastnikom po krivem obtožilo uzurpatorstva. Da, Marijino dušo je presunil meč, a ne dobesedni meč, ampak bridka bolečina matere, ki ji po krivem sodno umorijo sina. Toda vse  to je imelo svoj globok smisel v tem, da je šlo pri Jezusovi smrti za žrtev v spravo za grehe. Njegovo žrtev je Bog Oče potrdil s tem, da ga je obudil od mrtvih.

Kristjani danes nimamo templja, ker ni več potreben. Naš tempelj je Gospod Bog in Božje Jagnje Jezus Kristus (cf. Raz 21,22). Resnični kristjani tudi nimamo duhovnikov, kajti naš edini Duhovnik je Kristus. Avtor Pisma Hebrejcem je zapisal:  "Bratje, ker imamo zaupnost, da po Jezusovi krvi stopamo v svetišče,  in sicer po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, to je skozi svoje meso,  in imamo tudi veličastnega duhovnika nad Božjo hišo,  prihajajmo z resničnim srcem in v polni gotovosti vere, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo." (Heb 10, 19-22) V pravi Cerkvi ni posrednikov med Bogom in ljudmi, kajti eden je Srednik, Jezus Kristus (cf. 1Tim 2,5). On je tudi popolnoma zadosten veliki duhovnik, da ne potrebujemo drugih. V moči njegove žrtve smemo in moremo ob vsakem času pristopiti pred Božje obličje.  To je prava zaupnost.

Ali premoreš zaupnost, s katero bi lahko ob vsakem času  ponovil Simeonove besede z enako mirnostjo kot njihov avtor: "Zdaj odpuščaš, Gospod, po svoji besedi svojega služabnika v miru...?" Nek pregovor pravi: "Kdor noče Jezusa za Odrešenika, ga bo imel za sodnika."  Je Jezus dejansko tvoj Odrešenik?  To je nadvse pomembno vprašanje, od katerega je odvisna tvoja večna usoda. Naj Bog vsem podeli svojo milost prave in resnične vere, da se bodo zavedli, da je Jezus res Odrešenik in da se ga bodo kot takega tudi oklenili!