Postava in milost

In to je zapoved z zakoni in odloki, o katerih je GOSPOD, vaš Bog, zapovedal, naj vas jih učim, da bi jih izpolnjevali v deželi, v katero greste, da jo vzamete v last; 2 da se boš bal GOSPODA, svojega Boga, in vse dni svojega življenja izpolnjeval vse njegove zakone in zapovedi, ki ti jih dajem: ti, tvoj sin in sin tvojega sina, da se podaljšajo tvoji dnevi. 3 Poslušaj jih, Izrael, in jih vestno izpolnjuj, da ti bo dobro in da se zelo pomnožite v deželi, v kateri se cedita mleko in med, kakor ti je obljubil GOSPOD, tvoj Bog.

4 Poslušaj, Izrael: GOSPOD je naš Bog, GOSPOD je edini! 5 Ljubi GOSPODA, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! 6 Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. 7 Ponavljaj jih svojim sinovom in govôri o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! 8 Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! 9 Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata!

10 Ko te GOSPOD, tvoj Bog, pripelje v deželo, za katero je prisegel vašim očetom Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo bo dal – velika in lepa mesta, ki jih nisi sezidal, 11 hiše, polne vsega dobrega, ki jih nisi napolnil, izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljke, ki jih nisi zasadil –, ko boš jedel in se nasitil, 12 tedaj se varuj, da ne pozabiš GOSPODA, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti!  (5Mz 6,1-12)

Peta Mojzesova knjiga se imenuje Ponovljena postava ali Devteronomij. V njej je podan  malo daljši povzetek  vsebine predhodnih treh Mojzesovih knjig, od Druge do Četrte. 6. poglavje Devteronomija se mi zdi eno najlepših poglavij Tore (Postave). Postava je bila dana izraelskemu ljudstvu kot celoti. Če bo ljudstvo vestno izpolnjevalo postavo, bo deležno Božjih blagoslovov: podaljšali se jim bodo njihovi zemeljski dnevi, ljudstvo pa se bo pomnožilo v deželi, kjer bo imelo vsega v izobilju (5Mz 6,2.3). Postava torej deluje po principu: če bo Božje ljudstvo izpolnjevala zapovedi, ga bo Bog nagradil.  Če bo Božje ljudstvo odstopalo od zapovedi, bo kaznovano. 

Iz besedila je razvidno, da Bog obravnava Izraela kot svojega otroka. 5. vrstico predstavlja znamenita Š'ma (Poslušaj), ki poudarja Božjo enost in edinost. Poleg Jahveja ni nobenega boga, on je edini. To je temelj Izraelove vere, ki se nahaja tudi v prvi od znamenitih desetih zapovedi (5Mz 5,6.7). Te besede so za judovsko ljudstvo še danes nekaj svetega in so del njihove glavne molitve, napisane tudi na zgornji zapestnici. V 6. vrstici je podana zapoved ljubezni do Boga, ki jo ponavlja Jezus v Novi zavezi in pravi o njej, da je prva in največja zapoved (Mt 22,37.38). Izraelci so bili dolžni te besede ponotranjiti in jih učiti svoje otroke. Ne vem, ali je njihovo privezovanje na roko in glavo mišljeno simbolično ali dobesedno. Pravoverni Judje to danes delajo dobesedno. Škatlico na čelu (tefilin), ki vsebuje napis, nosijo pri sobotnem jutranjem bogočastju, nekateri pa tudi stalno. 

Sredi vseh teh zapovedi pa je tudi govora o milosti. Bog je vodil svoje ljudstvo v deželo, ki jo je obljubil njihovim prednikom. On tega ni  storil zato, ker bi bilo to ljudstvo kaj boljše od drugih ljudstev, ampak po lastnem sklepu: "Kajti sveto ljudstvo si GOSPODU, svojemu Bogu; GOSPOD, tvoj Bog, te je izbral, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine izmed vseh ljudstev, ki so na površju zemlje. Vedi torej, da ti GOSPOD, tvoj Bog, ne daje v last te lepe dežele zaradi tvoje pravičnosti, kajti trdovratno ljudstvo si!"  (5Mz 7,6.9,6) Izraelsko ljudstvo je dobilo od Boga mesta in hiše, ki jih ni sezidalo, vodnjake, ki jih ni izkopalo, oljke in vinograde, ki jih ni zasadilo (5Mz 6, 10.11). Vse, kar je prejelo, je bil Božji dar, Božja milost. Zato je Bog opozarjal Izraela, naj ne pozabi nanj in na drugih mestih, naj ne služi bogovom, ki to niso.

Skozi zgodovino so sledili vzponi in padci Božjega ljudstva. Ko je le-to prišlo v obljubljeno deželo se je nekaj časa držalo Jahveja, nato pa si je začelo dodajati bogove iz soseščine. Ponavadi tako, za vsak slučaj. Vsakemu padcu je sledila verska reforma in očiščenje, temu pa spet padec.  Šele po vrnitvi iz babilonskega suženjstva se je Izraelova vera  stabilizirala. 

Postava je bila dana z določenim namenom: v prvi vrsti, da pripravi pot Mesiju in da Božje ljudstvo pripravi na Mesija. Toda sama postava nima v sebi moči, da bi nas npr. lahko pripravila k temu, da bi ljubili Boga in svojega bližnjega.  Jezus Kristus je bil edini človek, ki je s svojim celotnim življenjem in smrtjo izpolnil vse zahteve postave. Z njegovo smrtjo na križu je bila vladavina starozavezne postave odpravljena. On je srednik nove zaveze, s katero so bile  odpravljene vse pravne in ceremonialne zahteve postave (Heb 8,6-13). Kot je bil Izrael izvoljen po milosti, tako se tudi udje Božjega ljudstva rešujejo po milosti. Postava pravi: "Stori to in živel boš," milost pa pravi: "Storjeno je, da boš lahko živel."  Roka, s katero lahko prejmemo milost, je vera. Beseda milosti pravi: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš." (Apd 16,31b). To je dobra novica ali evangelij za vsakogar! Evangelij je proglas Božje ljubezni do nas. Odziv odrešene duše na to ljubezen pa je lahko le ljubezen, tako do Boga kot do bližnjega. Pa smo spet pri postavi, toda ne kot dolžnosti, ampak kot edinem logičnem odgovoru duše na Božjo ljubezen.