Čut za Kristusovo lepoto je značilen za začetek sleherne odrešilne vere v življenju pravega spreobrnjenca. Ta čut je povsem drugačen od kakršnegakoli nedoločenega občutka, da te Kristus ljubi, ali da je umrl zate. Tovrstni megleni občutki sicer lahko povzročijo nekakšno ljubezen in radost, kajti oseba začuti hvaležnost, ker je ušla kazni za grehe. Dejstvo je, da ti občutki temeljijo na samoljubju, in nikakor na ljubezni do Kristusa. Žalostno je, da so mnogi ljudje zavedeni s to vrsto vere. Na drugi strani sproži že bežen pogled na Božjo slavo v obličju Jezusa Kristusa v srcu vrhunsko in pristno ljubezen do Boga. To se zgodi, ker ti božanska luč pokaže odlično lepoto Božje narave. Ljubezen, ki je na tem utemeljena, je daleč, daleč nad čemerkoli, kar prihaja od samoljubja in kar posedujejo tako demoni kot ljudje. Prava Božja ljubezen, ki prihaja z vidika Njegove lepote, povzroči v duši duhovno in sveto radost, radost v Bogu in čezmerno veselje v njem. Ne moremo se radovati v sebi, ampak edino v Bogu. Pogled na lepoto Božjih stvari bo sprožil resnično željo po njih. Ta želja se razlikuje od hrepenenja demonov, ki izhaja iz njihovega zavedanja obsojenosti, zaradi česar si želijo, da bi bilo drugače. Želje, ki izhajajo z vidika Kristusove lepote so naravno neposredne, enako kot dojenčkova želja po mleku. Ker so tovrstne želje povsem drugačne od onih drugih, njim nasprotnih, nam pomagajo ločevati pristna izkustva Božje milosti od krivih.
~Jonathan Edwards
Poslovenil: Dizma
Ni komentarjev:
Objavite komentar