Skozi ozka vrata

Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: "Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?" On pa jim je dejal: 24 "Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: 'Gospod, odpri nam!' Pa vam bo odvrnil: 'Ne vem, od kod ste.' 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: 'Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,' 27 toda rekel vam bo: 'Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!' 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji."      (Lk 13,22-30

Judje Jezusovega časa so na splošno verovali, da jim že nekako po naravi pripada odrešenje, saj so vendar izvoljeno ljudstvo. Po njihovem naj bi se zveličala velika večina Judov, razen najhujših grešnikov. Pa se je našel nekdo in povprašal našega Gospoda, kaj on meni  v zvezi s to pomembno problematiko. Kot po navadi, je tudi v tem primeru Jezus podal mnenje, ki je bilo popolnoma nasprotno tistemu, kar je verjela večina. Govoril jim je o ozkih vratih, ki vodijo v odrešenje. 

Ko pravi v v. 24, naj si prizadevamo, da vstopimo skozi ozka vrata, s tem ni mislil  dobrih del, ki bi reševala, ampak je poudaril pomembnost vstopa skozi ozka vrata. Obstajajo ljudje, ki jim ni mar za odrešenje. Sami sicer ne bi imeli nič proti temu, da pridejo v nebesa, ampak trenutno se ne obremenjujejo z večnostjo. Jezus nas torej svari pred lahkomiselnostjo, saj  postavimo s tem na kocko svojo večno usodo. Pride čas, ko ne bo več časa. Pride čas, ko bi si želeli vstopiti v nebeško kraljestvo, a se bodo vrata zaprla. Gospod pozna tiste, ki so njegovi in so zapisani v knjigi življenja (cf. 2Tim 2,19. Raz 20, 15).  Jezus pravi, da nič ne koristi, če so se z njim ljudje srečevali na ulici ali pred njim jedli in pili. Te vrste poznanstva z Jezusom so brezpredmetna. Če prenesem to zadevo v naš čas, nič ne koristi golo dejstvo, da se je nekdo rodil v krščanski družini,  hodil k verouku in morda prejemal zakramente. To so sicer koristne stvari, a le za tistega, ki vstopi skozi ozka vrata. Po vsem svetu je odjeknila žalostna vest, da je preminil veliki in svetovno znani boksar Muhammad Ali. Mediji kar tekmujejo v tem, kateri mu bo napisal lepši nekrolog. Omenjeni gospod se je rodil v krščanski družini kot Cassius Marcellus Clay in okusil nebeški dar  in dobro Božjo besedo ter postal deležen Svetega Duha, potem pa odpadel (cf. Heb 6,4-6).  To vsekakor ni dobra novica. Islam svojim pripadnikom ne daje gotovosti odrešenja, ker je tudi ne more dati. 

Jezus je ob neki priložnosti  rekel o sebi: "Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (Jn 10,9a) V odrešenje vodi samo ena pot, samo ena vrata. Pristop do odrešenja je zelo ozek, ta pristop je edino v našem Gospodu Jezusu Kristusu. Edino po njem in skozi njega se lahko odrešimo. Mnogi iz izvoljenega Izraelovega ljudstva so zgrešili ta vrata. Zato pa se pridružujejo Kristusovemu kraljestvu mnogi z vzhoda in zahoda, severa in juga (cf. Lk 13,29).

 Si tudi ti med temi, ki so vstopili skozi ozka vrata in se pridružili Kristusovemu kraljestvu?