Kadar hočejo mediji posebej podkrepiti neko zadevo, ki jo hočejo lansirati, da bi prešla v vsesplošno rabo "ljudskih množic", jim pride zelo prav pridevnik ugledni, saj tako lepo, ugledno in prepričevalno zveni.
Tako lahko preberemo ali slišimo, da je ugledni teolog dr. Tapata izjavil to in to, ugledni astrofizik dr. Oniinoni je rekel ono in ono, ugledna strokovnjakinja za biologijo dr. Tistaintista pa je povedala tisto in tisto. Misli uglednih strokovnjakov za različna področja so nadvse koristna podkrepitev vsega tistega, v kar hočejo mediji prepričati bralce in poslušalce. pridevnik ugledni je torej del agende medijev in tistih, ki za vsem skupaj stojijo.
Tako lahko v današnji spletni Domovini preberemo, da bi "ugledna britanska strokovnjakinja za medicinsko etiko ženskam dovolila splav na podlagi spola otroka". (Vir>>) Namen članka v tem primeru sicer ni podkrepitev ali zagovarjanje agende omenjene ugledne strokovnjakinje, nam pa zelo nazorno ilustrira, kaj vse se skriva za pridevnikom ugledni, ugledna. Ne vem sicer, kaj bi na to izjavili tisti ugledni strokovnjaki, ki trdijo, da obstaja oseminpetdeset ali koliko že spolov, in da vsak posameznik sam odloča o svojem spolu. Na osnovi te logike bi morali počakati, da otrok toliko zraste, da se bi se sam odločil za pripadnost določenemu spolu in ga šele potem splaviti, kar je celo v tem kontekstu do konca absurdno. Ob tem se spomnim Pavlove navdihnjene besede, ki pravi: "Domišljali so si, da so modri, pa so ponoreli." (Rim 1,22)
Da je ugled in čast, kot ga posameznikom izkazuje svet, pri Bogu malo, ali celo nič vreden, kajti Bog ima drugačne kriterije kot svet. Zato pravi Jezus: "Kar je pred ljudmi visoko, je pred Bogom gnusoba." (Lk 16,15b) Ljudje cenimo druge glede na premoženje, izobrazbo, dosežke in podobno. To samo po sebi ni slabo. Slabo postane, ko začnemo te stvari precenjevati. Mediji lahko napišejo, da je Tapata ugleden teolog. Ampak njegov ugled, ki ga uživa v določenih krogih in pri ljudeh na splošno, še ni jamstvo, da ta oseba dejansko pozna Boga, oziroma, da tudi pri Bogu uživa ugled. Zato veljajo za vse ugledne strokovnjake in druge ugledneže, popolnoma enako kot za vse ostale smrtnike, Jezusove besede: "Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?" (Lk 9,25) Zapravljena večnost je človekova največja tragedija.
Jezus pa je prišel na svet odrešit grešnike, tako tiste manj, kakor tudi one bolj ugledne. Ni prišel odrešit vseh, ampak tiste, ki vanj zaupajo, saj je sam izjavil: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Kot sem že zapisal, velja to za ugledne, manj ugledne in neugledne. Bogu hvala, da je tako.
Ni komentarjev:
Objavite komentar