Božje jagnje

Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: "Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta. 30 Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, kajti bil je prej kakor jaz. 31 In jaz ga nisem poznal, vendar sem zato prišel in krščujem v vodi, da se on razodene Izraelu." 32 In Janez je izpričal: "Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim. 33 In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: 'Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.' 34 In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin." 

 (Jn 1,29-34)

Jezusovem krst je spremljalo nekaj nenavadnih dogodkov. Janezu Krstniku, temu zadnjemu preroku Stare zaveze,  se je zdelo nadvse nenavadno, da se Jezus, ki je bil brez greha, prišel k njemu krstit, zato mu je rekel: "Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni." (Mt 3,14b) Janez je namreč krščeval v odpuščanje grehov. Zavedal se je namreč svoje lastne grešnosti, obenem pa, da je Jezus Mesija, zato se mu je zdelo edino smiselno, da Jezus krsti njega, ne obratno. Toda Gospod se ni dal: "Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost." (Mt 3,15b)

 Jezus resnično ni potreboval krsta za odpuščanje grehov, saj, kot sem že omenil, on sam ni imel nobenega greha. Toda  s tem dejanjem se je poistovetil z grešniki, zavoljo katerih je prišel na svet. S svojim življenjem in žrtveno smrtjo na križu je prišel zastopat svoje lastno izvoljeno ljudstvo pred Bogom Očetom. Zato ga je Oče razglasil kot svojega ljubljenega Sina, nad katerim ima veselje (cf.  Mr 1,11).

Janez Krstnik je tedaj prepoznal svojega bratranca Jezusa kot Mesija, poprej ga namreč ni poznal kot takega (cf. Jn 1,32). Sveti Duh, ki se je spustil na Jezusa v podobi goloba, se ni le spustil, ampak je nad njim tudi ostal. V Stari zavezi se je Sveti Duh pojavil nad določeno osebo, da bi mogla izpolniti kako posebno nalogo od Boga, toda nad Jezusom  se je izpolnila Izaijeva prerokba: 

Na njem bo počival GOSPODOV duh:

duh modrosti in razumnosti,

duh svéta in moči,

duh spoznanja in strahu GOSPODOVEGA. (Iz 11,2)

Janez je o njem pričeval kot o Božjem Sinu in o Božjem Jagnjetu, ki odvzema greh sveta. Jezusova poglavitna naloga, ki jo je izpolnil na zemlji, je bila, da nam pridobi večno in popolno odrešenje vseh naših grehov. Starozavezne žrtve so se morale ponavljati, ker so bile nepopolne; grehu je morala slediti zadostilna žrtev, naslednjemu grehu naslednja žrtev itn., Jezus Kristus pa je s svojo smrtjo na križu enkrat za vselej izvršil popolno daritev, žrtev in zadostitev za naše grehe (cf. Heb 10,1-14).  On je nastopil kot popolno žrtveno Jagnje, ki odvzema greh sveta.  Toda Jezus nas ni odrešil le s svojo smrtjo na križu, ampak tudi z brezgrešnim življenjem, ki je potekalo v popolni poslušnosti nebeškemu Očetu, ki je mi nismo zmožni. On je torej namesto nas živel brezgrešno življenje. 

 Kdorkoli pride k njemu, ne glede na to, kako grešen je, in se spreobrne od stare grešne poti ter se oklene Jezusa kot edinega upanja za odpuščanje vseh svojih grehov, prejme popolno odpuščanje in večno življenje. Ali poznaš Jezusa kot Božje Jagnje, ki odvzema ves tvoj greh?