Zavrnjen

Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, 17 in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:

18 Duh Gospodov je nad menoj,

ker me je mazilil,

da prinesem blagovest ubogim.

Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost

in slepim vid,

da pustim zatirane na prostost,

19 da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.

20 Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. 21 In začel jim je govoriti: "Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali." 22 Vsi so zanj pričevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: "Ali ni to Jožefov sin?" 23 On pa jim je rekel: "Seveda mi boste povedali ta pregovor: 'Zdravnik, ozdravi sebe.' Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju." 24 In rekel je: "Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. 25 Resnico vam govorim: Veliko vdov je bilo v Izraelu v Elijevih dneh, ko se je nebo zaprlo za tri leta in šest mesecev in je nastala huda lakota v vsej deželi, 26 toda Elija ni bil poslan k nobeni izmed njih razen k vdovi v Sarepto na Sidónskem. 27 Tudi veliko gobavih je bilo v Izraelu v času preroka Elizeja, pa ni bil izmed njih očiščen nobeden razen Sirca Naamána." 28 Ko so to slišali, so vsi v shodnici pobesneli. 29 Vstali so, ga vrgli iz mesta in odvedli na previs hriba, na katerem je bilo sezidano njihovo mesto, da bi ga pahnili v prepad. 30 On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje. 

Lk 4,16-30)

Zgornji odlomek je dokaz za tisto, ko pravi Jezus, da ni nihče prerok v svojem domačem kraju in med svojimi ljudmi (Mt 13,53. Mr 6,4. Lk 4,24. Jn 4,44). Pa ga na kratko preletimo!

Odlomek Lk 4,16-20 je najstarejše poznano poročilo o bogoslužnem redu, kot je bil v navadi  po shodnicah. Bogoslužje je vključevalo branje iz Postave in iz ene preroške knjige.  V našem primeru je Jezus sam, ali pa načelnih shodnice izbral odlomek iz Iz 60,1.2 in  58,8. Med branjem Božje besede se je iz spoštovanja stalo, med razlago pa sedelo. 

Ko je Jezus prebral odlomek iz Izaijevega prerokovanja, je te besede apliciral na svojo osebo, ker so se v njegov osebi izpolnile starozavezne prerokbe. Toda njegovi sovaščani so bili osupli: "Kaj ni to tisti Jezus iz sosednje ulice, tesarjev sin, za katerega niti ne vemo, če je res tesarjev, saj ga je njegova mati spočela v nekih čudnih okoliščinah. "  Na njihovo nejevero je Jezus odgovoril tako, da jim je postregel z dvema primeroma zavračanja prerokov iz Stare zaveze, kar je množico spravilo v takšen bes, da bi ga skoraj ubili. 

V tem odlomku je evangelist Luka posebej poudaril nekatere glavne značilnosti Jezusove zemeljske službe.  Prva je ta, da so se ljudje čudili njegovemu nauku, a mu niso verovali, ampak so ga vztrajno zavračali (Lk 4,22.28). Druga je ta, da pomeni njegova služba izpolnitev Pisma (ibid.v. 219. Tretjič, Jezus je na strani ubogih in zatiranih (ibid. vv. 18.19). Četrta značilnost je ta, da Jezus vključuje v Božje ljudstvo tudi pogane (ibid. vv. 26.27. 

Današnje nasprotovanje Jezusu morda kaže bolj prijazno podobo. Nekateri ga imajo za velikega moralnega učitelja, drugi za revolucionarja, tretji so ga  pripravljeni priznati za preroka, spet naslednji bi ga imeli celo za eno od mnogih božanstev v svojem panteonu.  Toda prijaznost gor ali dol, vse od naštetega je nepopolno, ali celo zmotno.  Zato je C. S. Lewis zapisal:

"Pripravljen sem sprejeti Jezusa kot velikega učitelja morale, nisem pa pripravljen sprejeti njegovega zatrjevanja, da je Bog." Tega ne smemo reči. Mož, ki bi bil le človek in bi govoril take stvari, kakršne je govoril Jezus, bi ne bil velik učitelj morale. Bil bi morda blaznež - na isti ravni kot tisti, ki trdi, da je skrknjeno jajce - ali pa peklenski hudič. Izbrati morate. Ali je ta človek bil in je Božji Sin ali pa norec ali pa še kaj hujšega. Lahko ga zaprete v norišnico, lahko ga popljuvate in pobijete kakor demona ali pa mu lahko padete pred noge in ga imenujete Gospod in Bog.  Toda ne prihajajte s kakim vzvišenim nesmislom o velikem učitelju človeštva. Tega nam ni dovolil. Tega ni hotel.*

Jezusovi nazareški rojaki so torej dosti bolje razumeli, kaj jim je hotel povedati naš Gospod, a mu niso verovali, niso ga sprejeli.  On je utelešeni Logos, utelešena Božja beseda, o kateri piše evangelist Janez: "V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli."  (Jn 1,11).  Ne le da Jezusa niso sprejeli, hoteli so ga celo ubiti, kar se jim v našem odlomku še ni posrečilo, se jim je pa tri leta pozneje v Jeruzalemu. Toda s svojo smrtjo na križu nas je Jezus odrešil greha. Ko je tretji dan vstal od mrtvih, je dokazal, da je popoln in resnični Odrešenik. Zato pravi Janez dalje o utelešeni Besedi: "Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime  in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12.13)  Iz Boga pa je rojen vsak, ki ne zavrača Jezusa, ampak veruje vanj kot v svojega Odrešenika. 

Ali veruješ vanj? 

___________________________________

*Verstva sveta, Mladinska knjiga, Ljb., 2009. S. 320.