09/09/2018

Vprašanje prioritet



Nihče ne more služiti dvema gospodarjema: ali bo enega sovražil in drugega ljubil, ali pa se bo enega držal in drugega zaničeval. Ne morete služiti Bogu in mamonu.
Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? 26 Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani. Ali niste vi več vredni kot one? 27 Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu življenju en sam komolec? 28 In za obleko, kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo, 29 toda povem vam: Še Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen kakor ena izmed njih. 30 Če pa Bog tako oblači travo na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč, mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni? 31 Ne skrbite torej in ne govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?‹ 32 Po vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. 33 Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo. 34 Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.                            
(Mt 6,24-34)

 Zgornja perikopa je vzeta iz znamenitega Jezusovega govora na gori, kot je zapisan v Evangeliju po Mateju. V njej nas naš Gospod spodbuja, naj ne bomo razdvojeni in zaskrbljeni.

Na začetku našega odlomka, torej v 24a vrstici nam Jezus kristalno jasno pove, da posameznik ne more služiti dvema gospodarjema, Bogu in mamonu, pa tudi, zakaj je to nemogoče. Izraz mamon pomeni denar ali premoženje. Nekateri ljudje dajejo v svojem življenju prednost zgrinjanju materialnih dobrin, za Boga se pa prav malo ali nič ne zanimajo.  Odlomek ne pripoveduje o običajnih nevernikih, ampak o tistih, ki se imajo za verne kristjane, v resnici pa so njihove prioritete čisto nekje drugje. Skrb za materialno eksistenco je vsekakor potrebna in nujna, o čemer nam govori tudi sv. Pavel, ko pravi: "[K]dor noče delati, naj tudi ne jé." (2Tes 3,10b) Jezus nas torej v zgornjem odlomku ne svari pred posedovanjem materialnih dobrin, ampak pred  razdvojenostjo, ki jo povzroča hlastanje po le-teh. Tudi apostol Pavel je svaril pred dajanjem prednosti materialnim dobrinam, ko je zapisal: "Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin." (1Tim 6,10) Pohlep po denarju povzroča razdvojenost, ki nekatere potegne proč od vere. Človek je pač "suženj tega, čemur podleže" (2Pt 2,19b). Bogu in denarju (ali lastni sebičnosti ali čemurkoli, kar ni Bog) se ne da služiti.

V nadaljevanju svoje pripovedi, zapisanem v Mt 6,24b-34 pa nas Jezus spodbuja, naj ne bomo zaskrbljeni za našo materialno eksistenco.  To, da naj ne bomo zaskrbljeni, seveda ne pomeni, da bi nas naš Gospod spodbujal k lenarjenju, posedanju, gledanju v zrak in meditiranju ter čakanju, da nas bo nebeški Oče nahranil in oblekel. Tudi ptice, ki so omenjene  v Mt, 6,26 se morajo potruditi, da si poiščejo hrano, ki jo imajo na razpolago v naravi. Enako morajo lilije v Mt 6,28 sl.  črpati iz zemlje vodo in hranilne snovi, da lahko preživijo in se  "oblečejo". Tako moramo tudi mi  s svojim delom poskrbeti za lastno eksistenco ter za eksistenco svoje družine. Jezus nas torej v tem odlomku svari pred bolestno zaskrbljenostjo oziroma prestrašenostjo  glede prihodnosti. To ne pomeni, da  ne bi smeli imeti zavarovalne police ali transakcijskega računa in prihrankov na banki, ampak  da smemo in moramo zaupati Bogu, da bomo tudi v neugodnih okoliščinah, ki nas morebiti doletijo,  nekako prišli skozi.  Zato nam pravi:  "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo." (Mt 6,33)  Gre torej za naše prioritete.

In že spet smo  pri dveh gospodarjih. Komu torej služiti, Bogu ali mamonu?  Mi, ki še  živimo tostran večnosti, smo še vedno nepopolni in nesposobni popolnoma izpolnjevati stroga Božja merila, zato dostikrat popustimo in pademo. Naš Gospod Jezus Kristus je edini, ki je v polnosti izpolnil vse zahteve Božje pravičnosti. Če smo v njemu, nam on daje svojo pravičnost, zato nas nebeški Oče gleda skozi prizmo svojega ljubljenega Sina. To zavedanje nas spodbuja, da rastemo v posvečenem življenju, ki nam omogoča, da mamon in  drugi nadomestki Boga prej ali slej izgubijo svojo privlačnost. 


Ni komentarjev: