Zakaj vemo za mestece Nain?

Vir slike: Free Bible Images

Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Nain. Z njim so šli njegovi učenci in velika množica. 12 Prav tedaj, ko se je približal mestnim vratom, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljala jo je precej velika množica iz mesta. 13 Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: "Ne jokaj!" 14 Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili in rekel je: "Mladenič, rečem ti: Vstani!" 15 Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. 16 Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: "Velik prerok je vstal med nami" in "Bog je obiskal svoje ljudstvo." 17 Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in vsej okolici.   (Lk 7,11-17)

Nain je danes arabska vas v Galileji na severu Izraela. Če se v njem v 1. stoletju ne bi zgodil nek dogodek, ki ga je opisal evangelist Luka, bi danes le malokdo vedel za ta kraj. Tudi v Jezusovem času to ni bil, enako kot Nazaret, ki leži 14 kilometrov severneje, nek pomemben ali velik kraj. Toda obuditev nekoga od mrtvih na ravno malenkostna stvar in tako je tudi Nain postal slaven kraj. 

V evangelijih najdemo samo tri primere, v katerih je naš Gospod koga obudil od mrtvih. Poleg mladeniča iz Naina je obudil tudi hčer načelnika shodnice Jaira (cf. Lk 8, 40-56) ter svojega prijatelja Lazarja (cf. Jn 11,1-44). Vsi trije primeri so trden in zanesljiv dokaz, da je Jezus zares Mesija, poslan od nebeškega Očeta. 

Se pa Jezus za to obuditev od mrtvih ni odločil zato, ker bi želel postati slaven, temveč  ker se mu je zasmilila užaloščena mati (cf. v.13). Množica pogrebcev, ki je bila navzoča, je bila ob tem dogodku močno vznemirjena, kar je seveda razumljivo: "Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: 'Velik prerok je vstal med nami' in 'Bog je obiskal svoje ljudstvo.'" (v. 16) Toda Jezusa se ta vznemirjenost ni kaj prida dotaknila, kar lahko sklepamo iz pripovedovanja evangelista, ki nato v svojem pripovedovanju hitro preide na drugo temo.  

Jezusovo obudjanje posameznike od mrtvih, ni le dokaz njegovega mesijanskega poslanstva, ampak tudi  usmiljenja in globoke zgroženosti nad smrtjo, ki je posledica človekovega greha (cf. Jn 11,35.38).  Noben človek se na ta svet ne rodi brez greha, zato nas vse na koncu  čakata smrt in grob. Toda grob ni konec. Nekega dne bo nastopilo vstajenje mrtvih, ko pride Jezus Kristus v slavi sodit žive in mrtve in bo svoje verne vzel k sebi: "Ta bo z močjo, s katero si more podvreči vse, preobrazil naše bedno telo, tako da ga bo naredil podobno telesu svojega veličastva." (Flp 3,21) Ne vemo, kaj se je pozneje zgodilo s sinom vdove iz Naina, je umrl v Gospodu, ali brez njega?  Če je umrl, ne da bi bil odrešen, je bilo zanj osebno njegovo prvo obujenje zaman in zapade strašni sodbi, enako kot mnogi drugi. Po drugi strani smemo, glede na to, da so on in pogrebci razumeli in začutili, da je Bog obiskal svoje ljudstvo, sklepati, da je  med odrešenimi. Vera v Jezusa Kristusa ter zanašanje nanj  je usodna ločnica, ki deli tiste, ki so odrešeni od tistih, ki gredo v pogubo. 

Na kateri strani te ločnice stojiš?  Če si na napačni strani, potem imam zate veselo sporočilo: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16) Še je pravi čas, odrešenje zate je še vedno blizu.