Je vse, kar potrebuješ, ljubezen?

Farizeji pa so slišali, da je saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na istem kraju. 35 Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: 36 "Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?" 37 Rekel mu je: "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. 38 To je največja in prva zapoved. 39 Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. 
40 Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki."
41 Ko so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal: 42 "Kaj mislite o Mesiju? Čigav sin je?" Dejali so mu: "Davidov." 43 Rekel jim je: "Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospod, ko pravi:
44 Gospod je rekel mojemu Gospodu:
'Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.'
45 Če ga torej David imenuje Gospod, kako je njegov sin?" 46 In nobeden mu ni mogel nič odgovoriti in od tistega dne si ga tudi nihče ni drznil še kaj vprašati.      (Mt 22,34-46)

"All you need is love," so svoje dni prepevali slavni Beatli, ki so se med drugim znali pohvaliti, da so slavnejši od samega Jezusa Kristusa.  Pred leti je nekdo, ki se je imel za budista, zapisal na Beliefnetovih forumih, da je bistvo zajeto v zapovedi do Boga in do bližnjega. Jaz sem mu oporekal in zapisal, da je bistvo krščanstva zapisano v Jn 3,16, kjer je Jezus rekel Nikodemu: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  Kdo je imel prav? Poglejmo bolj natančno.

Farizeji in učitelji postave so zelo radi zastavljali Jezusu takšna vprašanja, ki bi jim dala možnost, da bi ga  ujeli na kaki besedi ter  mu na tak način mogli očitati in dokazali pomanjkanje pravovernosti.

Tako ga je ob neki priložnosti, ko se je ravnokar zbirala družba poslušalcev   (cf. Mt 22,34), nekdo skušal preizkusiti z  naslednjim vprašanjem: "Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?" (v. 36) Glede na rabinsko tradicijo vsebuje Mojzesova postava  613 zapovedi, med katerimi je kar 365 prepovedi, torej gre na prvi pogled za zelo bogat izbor možnosti.  Jezusu  ni bilo treba dosti razmišljati, ampak je na kratko in jedrnato odgovoril:   "Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.  To je največja in prva zapoved.  Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.  Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki." (vv. 37-40)  Ti dve zapovedi sta namreč najbolj splošni in najbolj znani zapovedi iz Mojzesove postave, saj so prvo (zapoved ljubezni do Boga) pobožni Judje recitirali dvakrat na dan, najdemo pa jo v 5Mz 6,5, druga (zapoved ljubezni do bližnjega) pa se nahaja v 3Mz 19,18.34. 

Če  dobro pogledamo ta primer in vse ostale podobne dialoge farizejev in pismoukov z Jezusom, opazimo, da je prizadevne judovske vernike  zanimalo predvsem to, kako do pičice pravilno izpolnjevati postavo, oziroma vse zapovedi in prepovedi, ki jih le-ta vsebuje. Zato jim je tudi naš Gospod dal natanko tak odgovor, kakršnega so hoteli imeti. Videti je tudi, da so bili z njim popolnoma zadovoljni, saj  ga o tej stvari niso več spraševali.

Zdaj pa se vrnimo k "All you need is love".  Glede na to, da je tudi danes večina prepričana, da je vse, kar potrebujemo, ljubezen, bi se taisti večini zdel  tak odgovor ravno pravšnji.  Taki potem radi govorijo drugim: "Samo ljubezen je potrebna, ljubiti moraš in vse bo v redu." Tudi sedanjega rimskega škofa je ena sama ljubezen, ena njegova "apostolska ekshortacija" ima celo naslov Amoris laetitia (Radost ljubezni).  Pri tem ti ljudje z veseljem poudarjajo, da je zapoved ljubezni največja zapoved. Toda ti,  ki tako govorijo,  pozabljajo vsaj na dve zelo bistveni  stvari.

Prvič. Zapoved ljubezni je največja zapoved Božje postave. Je torej zapoved, torej postava, zakon. Postavo pa je potrebno izpolnjevati in to dosledno. Apostol Pavel pravi glede tega: "Postava pa ni iz vere, ampak: Kdor to izpolnjuje, bo živel od tega." (Gal 3,12) Toda, če smo pošteni, moramo priznati,  da tega ni še nikoli  nihče sto odstotno izpolnjeval. Le zakaj? Odgovor je v naslednjem odstavku.

Drugič. Kdorkoli je kdaj koli resno razmišljal o zapovedi ljubezni, je najbrž ugotovil, da je ta zapoved  zelo prijetna za uho.  Le pomislimo na poetično 13. poglavje Prvega Pavlovega pisma Korinčanom!  Res gre za pravi balzam. Toda, pozor! Ko to zapoved poskušamo udejanjati, brž ugotovimo, da je lažje priti na Mont Everest, kot jo zares udejaniti.  Zakaj?

Zapoved ljubezni ni evangelij, ampak postava. Glede zveze med postavo in opravičenjem pravi apostol naslednje:  "Kajti noben človek se ne bo opravičil pred njim z deli postave, kajti postava nam le omogoča, da spoznamo greh." (Rim 3,20) Postava pa ima še en cilj:  "To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere." (Gal 3,24) Namen postave  je torej, da nas privede h Kristusu, da bi preko njega, oziroma po veri vanj  zadobili popolno odpuščanje. Farizeje je zanimala samo postava, zaradi česar so Jezusa spraševali  o stvareh, ki so bile z njo povezane, in na koncu so žal tudi ostali pri postavi, iz katere so naredili celo znanost. Evangelij, milost, to je bilo zanje tuje, nekaj popolnoma nemogočega. 

Dolžnost Kristusove cerkve je, da oznanja dve popolnoma različni stvari: postavo in evangelij. Postava pravi, kaj moramo storiti, evangelij nas pouči, da je vse to že storjeno.  Postava nas napoti h Kristusu, vera v Kristusa nam da opravičenje. Šele táko razumevanje postave in evangelija lahko prinese novo kvaliteto v naš odnos do Boga in do bližnjega. Seveda pa se to ne zgodi pri vseh v enaki meri ali  čez noč. 

V nadaljevanju našega odlomka je Jezus preizkušal farizeje z vprašanjem, čigav sin je Mesija. Ker so bili dobro seznanjeni s svetopisemskimi prerokbami, so mu odgovorili, da Davidov. Na nek način so imeli celo prav, saj je bil Jezus po človeški strani res iz Davidovega rodu. Toda Jezus jim je citiral odlomek iz Psalma 110, kjer pravi:

GOSPODOV govor mojemu Gospodu:
"Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov
za podnožje tvojih nog."      (Ps 110,1)

S tem navedkom jih je spravil v zadrego, tako da mu niso znali, mogli, ali pa morda hoteli odgovoriti. V tem odlomku namreč ne gre za dialog med Bogom in človekom, ampak med dvema božanskima osebama. Judje so si predstavljali Mesija kot človeškega vladarja, ki bo Izrael odrešil osovraženih Rimljanov in drugih nasprotnikov.  Toda Jezus ni prišel na svet, da bi nas odrešil človeških okupatorjev, ampak tistega okupatorja, ki je v edenskem vrtu prevaral naša prednika ter ob njunem voljnem sodelovanju nakopal človeštvu greh, trpljenje, bolezen in smrt. Jezus je rekel farizeju, ki je pohvalil našega Gospoda za njegov odgovor na vprašanje o največji zapovedi, da ni daleč od Božjega kraljestva. Ampak biti blizu še ne pomeni, da si notri.  Farizej je sicer poznal zapovedi, ni pa se zavedal, da stoji zraven njega Kralj omenjenega kraljestva.

Edinorojeni Božji Sin Jezus Kristus  je iz ljubezni do ljudi privzel podobo človeka in edini  in namesto nas v popolnosti izpolnil vse zapovedi postave. On je živel popolno življenje v poslušnosti nebeškemu Očetu. Še več, bil je usmrčen za naše grehe in bil obujen od mrtvih, s čimer jamči vsem, ki vanj verujejo in se zanašajo na njegovo popolno ter na križu dokončano delo, delež v njegovem  kraljestvu. Pot v Božje kraljestvo je ozka, kajti ta Pot je Jezus Kristus, ki je rekel o sebi: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni." (Jn 14,6) Odrešenje je iz milosti, vera pa je orodje, s katerim  prejmemo milost. Jezus sam pravi, da ima vsak, ki vanj veruje, večno življenje (cf. Jn 3,16). Vera tu ne pomeni le nekaj razumsko verjeti, ampak tudi zanašati se na nekoga.  

Vam je všeč zapoved ljubezni? Lepo, torej niste daleč od nebeškega kraljestva.  Toda še neskončno večja stvar od te zapovedi je dejstvo, da je Jezus  popolnoma zanesljiv Odrešenik, vreden vsega zaupanja. Ali se zanašate nanj in na njegovo na križu dovršeno delo? V tem primeru ste že tukaj in zdaj državljanka ali državljan nebeškega kraljestva.