Še en praznični dan. V koledarju piše, da je dan spomina na mrtve. V
rimskokatoliških koledarjih in v koledarjih nekaterih protestantskih
cerkva najdemo za današnji dan napisano vsi sveti. Včeraj sem na neki
ameriški protestantski strani bral, da bi se kristjanom v teh dneh
namesto noči čarovnic bolj spodobilo praznovati praznik vseh svetih.
Kakorkoli, že omenjena noč je bila včeraj, ko smo pri nas obhajali dan
reformacije. Nekateri, bolj "radikalni" protestanti se najbrž ne bodo
strinjali z menoj, ko pravim, da je prav, da se tudi mi spominjamo
današnjega praznika in vseh tistih, katerih duše so, kot slikovito pravi
Sveto pismo, v Abrahamovem naročju in že uživajo blaženo zrenje Boga.
Spet drugi bodo rekli, da se lahko svetih spominjamo vsak dan, tretji
pa, da se bo blaženo zrenje začelo šele ob koncu časov, ob Kristusovem
drugem prihodu. Tem zadnjim lahko povem, da se z njimi ne strinjam,
onim drugim (in prvim) pa naj ponovim, da zame koledar ni taka svetinja,
da brez njega ne bi mogel živeti, ampak dragocen didaktični pripomoček,
ki mi po eni strani pomaga, da določenih lekcij ne ponavljam po
nepotrebnem, in da ne izpustim tistih, ki jih je dobro in zdravo
predelati. Toliko za uvod.
Ni komentarjev:
Objavite komentar