[V]sak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.
18 Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina
njegovih stvaritev.
19 Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora
biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za
jezo, 20 kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. 21 Zato
odpravite vso umazanost in odvečno zlo ter s krotkostjo sprejmite
besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše. (Jak 1,17-21)
Jakobovo pismo je zelo praktično in nam daje konkretne nasvete za konkretne situacije. Zgornji odlomek lahko razdelimo na dva dela: prvi del govori o Božji nespremenljivosti in dobrotljivosti, v drugem pa nas svari pred jezo.
Ena od glavnih Božjih lastnosti je nespremenljivost. Čas nima nanj
nobenega vpliva, kajti čas je skupaj s prostorom del Božjega stvarjenja.
Koledar, leta, meseci in dnevi nimajo na Boga nobenega vpliva, on je
večno isti, zato pravi po Izaiju: "Kdo je to storil in naredil?
On, ki kliče rodove od začetka:
Jaz, GOSPOD, ki sem prvi
in sem pri poslednjih še isti." (Iz
41,4) On je tisti, od katerega prihaja vsak dober dar in vsako popolno
darilo. Tu niso mišljeni samo pozemski darovi, ampak taki, ki imajo
večno vrednost.
Največji dar, ki ga je poslal Bog, je njegov Sin Jezus Kristus. Po njem
smo prejeli še en dar, to je dar opravičenja in odrešenja: "Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. 7 Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. 8 Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki. 9 Veliko bolj bomo torej po njem rešeni jeze zdaj, ko smo opravičeni z njegovo krvjo."
(Rim 5,6-9) Uporniki, brezbožniki in grešniki smo po njem prejeli
popolno opravičenje in odrešenje vseh naših grehov. To se ni zgodilo,
ker bi bili kaj boljši od ostalih ljudi, ali zato, ker bi si to bolj
zaslužili kot drugi, ampak je to čisti dar. Beseda resnice, ki nam je
bila povedana nas je prerodila tako, da smo, kot pravi sv. Jakob,
postali nekakšna prvina njegove stvaritve. To se ni zgodilo zaradi kakih
posebnih kvalitet, ki bi jih posedovali, ampak, ker je bila taka volja
Očeta luči.
Ravno zato nas apostol opominja, da pazimo na svoje obnašanje. Opominja nas, naj bomo hitri za poslušanje in počasni za govorjenje ter jezo. Res
je, saj ima vsak človek dve ušesi in ena usta, mnogokrat pa se obnašamo, kot bi bilo ravno obratno. Lahko bi torej rekli, da je poslušanje boljše kot
govorjenje. Svet nas bombardira s tem, kako se moramo kar naprej
"samouresničevati" in s podobnimi puhlicami, ki ne služijo ničemur drugemu, razen spodbujanju napuha. Ob
takšnih za uho prijetnih nasvetih se naučimo poslušati s pol ušesa in
govoriti, kot da imamo dvojna usta. Jakob pa pravi: "Ne tako, ampak
dobro poslušaj in preudarno govori!" Hitrica
pri govorjenju nikoli ni dobra, bolje je temeljito poslušati.
Nepremišljeno govorjenje, ki velikokrat izhaja iz jeze, je slaba
popotnica za Božjo stvar, ki naj bi jo zagovarjali.
Posvečenost, v
kateri naj bi živeli, ni enkratno dejanje, ampak proces, v katerem smo
podvrženi Božjemu delovanju. Nismo več pod oblastjo greha, a greh, tudi greh jeze, še
vedno rovari v nas in proti nam. Toda beseda, ki je vrojena v nas, to
je beseda evangelija milosti, ima moč, da nas ob vsakem času, tudi, ko nam spodleti, podpira in privede v večno življenje. Bogu hvala za ta njegov dober dar in
popolno darilo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar