Vnebohod

Po teh besedah se je vzdignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhodu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, 11 ki sta rekla: "Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo."  (Apd 1,9-11)

Tako imenovana Apostolska vera pravi o našem Gospodu, da je "šel v nebesa; sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega," Nikejsko-carigrajska pa govori podobno: "In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi."  Le zakaj  je člen vere, ki govori o Gospodovem vnebohodu, tako pomemben, pa tudi, zakaj je šel Jezus v nebesa, in ni raje kar ostal na zemlji, da bi tukaj nadaljeval svoje poslanstvo?  

 

Pri zadnji večerji je Jezus rekel svojim apostolom: "Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal." (Jn 16,7) Ko je bil Jezus še na zemlji, je bil v telesu. Tudi po vstajenju je bil še  vedno  v telesu, ki je bilo sicer poveličano, toda še vedno je bilo samo telo. Telo pa je podvrženo  fizikalnim zakonitostim, zato je lahko istočasno le na enem mestu. Sveti Duh, ki ga je Gospod obljubil, pa ni prostorsko omejen in lahko istočasno deluje na različnih mestih, saj ga pri tem ne ovira telo. 

 

Avtor Pisma Hebrejcem pravi, da je Jezus  "za grehe daroval eno samo žrtev in za vekomaj sédel na Božjo desnico." (Heb 10,12) Jezusu ni več treba darovati nobenih žrtev. Njegova ena sama žrtev na križu, ki jo je daroval za grehe sveta, je popolna, zato niso več potrebne nobene druge žrtve. Pot v nebesa je odprta vsem, ki verujejo. Zato   sedaj Jezus sedi na Očetovi desnici. Njemu ni treba več ničesar darovati. Da je to res, nam potrjuje njegova beseda, tik preden je umrl na križu: "Izpolnjeno je," (Jn 19,30)  V Pismu Hebrejcem pa beremo tudi naslednje: "Dokončno lahko odreši tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, ker vedno živi, da posreduje zanje." (Heb 7,25) Jezus, ki je sedaj na Božji desnici, posreduje za tiste, ki prihajajo k Bogu. Zato pravi apostol Pavel: "Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus." (1Tim 2,5) Jezus je torej srednik med Bogom in ljudmi. Pa ne le to, on je edini srednik! Nekatere cerkve, med drugim rimska, trdijo, da obstajajo še drugi sredniki, kot na primer devica Marija, angeli in svetniki. S tem zanikajo edino sredništvo, ki ga ima Jezus, ki sedi na Božji desnici. O Jezusovem sredništvu  govori apostol Pavel tudi v Pismu Rimljanom, kjer pravi: "Kdo bo obsojal? Kristus Jezus, ki je umrl, še več, ki je bil obujen od mrtvih in sedi na Božji desnici ter posreduje za nas?" (Rim 8, 34) Jezus svojega ljudstva ne obsoja, on na Božji desnici posreduje za nas. Peter Orr je v zvezi s tem zapisal:

 Jezus prosi za nas. Toda on ne posreduje za nas, da bi bili spravljeni z Bogom, ne posreduje za odpuščanje naših grehov, kajti njegovo delo na križu nam je že vse to priskrbelo. Ne, on prosi, da bi bili dokončno odrešeni, torej odrešeni do konca, in to  je nekaj, kar spada v prihodnost. Jezus prosi, da bi vztrajali na krščanski poti.

Jezus torej za nas prosi, da bi vztrajali vse do konca, da nas torej ob svojem drugem prihodu najde kot tiste, katerim bo rekel: "Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!" (Mt 25,34)  Koga bi še sploh lahko hoteli za srednika poleg edinorojenega Božjega Sina in Odrešenika Jezusa Kristusa, ki sedi na Očetovi desnici in prosi za nas?