Pred malo manj kot enim letom, točneje, 15. maja lani, sem pisal o o primeru Olaf Latzel, oziroma o tem, kakšne težave je imel pastor cerkve sv. Martina v Bremnu s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi. Tamkajšnja deželna evangeličanska cerkev ga je decembra lani celo začasno suspendirala zaradi oznanjevanja evangelija in postave, kot sta zapisana v Svetem pismu kot najvišji avtoriteti vere in morale (sic!).
Letos aprila je bil suspenz preklican in pastor Olaf spet normalno dela v svoji župniji. Zanj so se zavzeli njegovi župljani in tisti evangeličani, ki so to res v biblijskem smislu. Tisti liberalni so sicer nezadovoljni, ker se bojijo za "ugled" evangeličanske cerkve. Če bi se vsi tako bali za domnevni ugled cerkve, potem danes ne bi bilo nobene cerkve. Cerkev pač ne more in ne sme biti glajhšaltana s svetom: "Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi." (1Kor 1,22-25) Cerkev sodi v svet, zeitgeist pa ne sodi v cerkev.
Bogu hvala za zveste pastirje, kot je Olaf Latzel!
Ni komentarjev:
Objavite komentar