Nedolžni otroci

Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel od modrih.    (Mt 2,16)

Vsako življenje je polno radosti in žalosti, vzponov in padcev.  Cvetni nedelji je sledilo križanje.  Božičnemu veselju, ko se je rodil Odrešenik, je čez kaki dve leti sledil poboj dojenčkov v Betlehemu in okolici. In še bi lahko naštevali. 

Kralj Herod, ki ni bil Jud, ampak Idumejec,  se je ustrašil za prestol. In v strahu, da bi kaj izgubili,  so ljudje sposobni delati zelo hude stvari, tudi zločine. Ker je bil Jožef vmes opozorjen, se je skupaj z družino umaknil v Egipt, tako da je Herodov načrt spodletel. 

Nedolžni otroci, ki so bili umorjeni namesto Jezusa,  so zato predpodoba Jezusove žrtve na križu, ki se je zgodila približno trideset let pozneje. On je s svojo enkratno in popolno daritvijo opolnomočil vse, ki vanj verujejo, da so  postali dediči Božjega kraljestva. 

Pomori otrok žal niso le stvar davne preteklosti pred dva tisoč leti, ampak se dogajajo tudi danes. Herodovskih časov še vedno ni konec, le njihova oblika  se razlikuje. Tu ne mislim le na pomore otrok, ki jih izvajajo tam  daleč, v zaostalem svetu, ki naj bi bil barbarski,  ampak se ta ista stvar dogaja tudi tu, čisto blizu nas, v vase zaverovanem naprednem zahodnem svetu. Tukaj tega seveda ne delajo s kalašnikovkami ali mačetami, kot to počno oni tam daleč, ampak se te stvari izvajajo pod strogim zdravniški nadzorom,  v belem, sterilnem okolju bolnišnic. "Strokovno" se temu sevedane reče umor, ampak "pravica ženske, da razpolaga s svojim telesom", ali pa "pravica do izbire", saj gre konec koncev pri zarodku le za skupek tkiva, kajne?   Toda, čisto tehnično gledano, smo vsi ljudje skupek tkiva. Toda, če  si kdo drzne izzvati  te samooklicane naprednjakinje in naprednjake, ga lahko mimogrede doleti kakšna neprijetna obtožnica. Heroda je bilo strah za prestol, ljudi danes pa je strah, da bi jim  novorojeni otrok preprečil dosego njihovih material(istič)nih ciljev. V obeh primerih gre torej za čisti praktični materializem. 

Toda pozor! Za vsakega grešnika obstaja rešitev, zato je prav, da v srcih predelamo naslednje besede Božjega sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil." (Jn 3,17)  To je bil namen njegovega prihoda na svet. Mi vsi smo (bili) deležni padle človeške narave, in kot taki, smo (bili) Božji sovražniki.  Tu ni izjem. A Jezus prinaša resnični mir in rešuje vse, ki se nanj zanesejo in mu zaupajo.  Vse, brez izjeme, saj je sam Božji Sin Jezus Kristus obljubil: "Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan." (Jn 6,40) On je namreč popoln Odrešenik vseh, ki vanj verujejo.

Ali veruješ, da je On tudi tvoj Odrešenik ?