ker me je Gospod mazilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim,
da povežem strte v srcu,
da okličem jetnikom prostost,
zapornikom osvoboditev,
2 da oznanim leto Gospodove milosti,
dan maščevanja našega Boga,
da potolažim vse, ki žalujejo,
3 da se obrnem k žalujočim na Sionu
in jim dam venec namesto pepela,
olje veselja namesto žalovanja,
ogrinjalo za hvalnico namesto potrtega duha.
Imenovali se bodo Hrasti pravičnosti,
Gospodov nasad za njegovo poveličanje. (Iz 61,1-3)
Pričujoči odlomek iz knjige preroka Izaija je prerokba, v kateri nastopa mesijanski služabnik, ki s svojim oznanjevanjem, kateremu daje Sveti Duh svojo moč, ustvarja novo ljudstvo. Ta prerokba se je v polnosti izpolnila z nastopom našega Gospoda Jezusa Kristusa, prerok Izaija pa ima v njej vlogo njegove predpodobe, oziroma predhodnika.
Mesija prinaša blagovest, veselo novico ubogim. Zakaj ravno njim? Ubogi se ne morejo zanašati na svoje premoženje, učenost, oblast in podobno, zato so bolj dovzetni za Božjo besedo. Jezusova beseda pravi: "Blagor vam, ubogi,
kajti vaše je Božje kraljestvo." (Lk 6,20b) Gre tu za Božjo pristranskost ali kakšen poseben božanski socializem? V bistvu ne, kajti, kot sem že napisal, gre za to, da se ubogi ne morejo toliko zanašati na kakšne svoje prednosti in rajši sprejmejo evangelij. Pripadniki določene levičarske stranke so ob zadnjem Božiču nekje zmagoslavno objavili Jezusov izrek, ki govori o težavah bogatašev pri vstopu v nebeško kraljestvo: "Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo." (Mr 10,25) Res je, toda gre za tekst brez konteksta, kajti navedli so le pol resnice. Druga polovica se glasi tako, da so osupli učenci potem spraševali, kdo se sploh more odrešiti, naš Gospod pa jim je odgovoril: "Pri ljudeh je to nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče." (Mr 10,27) Ubogi so res bolj dojemljivi za Božjo besedo, toda to ni celotna zgodba. Kadar in kogar namreč Bog rešuje, takrat in tega definitivno rešuje, oziroma reši.
Mesija je prišel povezat strte v srcu. V času prerokbe je judovsko ljudstvo trpelo v babilonskem izgnanstvu: "Ob rekah Babilona, tam smo sedeli in jokali, ko smo se spominjali Siona. Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre, kajti tam so naši osvajalci zahtevali od nas besede pesmi." (Ps 137,1-3) Prerok je napovedal, da bodo potolaženi. Toda Judje tistega časa niso edini, ki so strti v srcu. Vse človeštvo ima podobne težave. Prihod Odrešenika pomeni večliko tolažbo za ves svet.
Prišel je oklicat jetnikom prostost in osvoboditev zapornikom. Izaija je napovedal tisto, kar se je pozneje dejansko zgodilo pod perzijskim kraljem Kirom, ki je Judom dovolil vrnitev iz Babilona ter ponovno zidavo Jeruzalema in tamkajšnjega templja. Toda obstaja še hujše jetništvo in izgnanstvo, kot so ga bili deležni takratni Judje. Ves svet je ujet v babilonsko suženjstvo greha in nepokorščine do Boga. Jezus Kristus, ki je pravi Mesija, je prišel na svet zato, da premaga greh in smrt, ter da vsem ki vanj verujejo, podari večno življenje. To je prava osvoboditev.
Mesija je prišel oznanit leto Gospodove milosti. Tu gre za aluzijo na jubilejna leta pod staro zavezo, ki so bila vsakih petdeset let. V teh letih se je zadolžena zemlja vrnila prvotnim lastnikom, sužnji pa so bili osvobojeni. Toda Jezus je priskrbel večje in neskončno pomembnejše jubilejno leto, leto Gospodove milosti. S svojo smrtjo na križu in svojim vstajenjem je vzpostavil dan rešitve, o katerem govori sv. Pavel: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b) Tu ne gre za dan, ki ima 24 ur, ampak za obdobje, ki traja, a ne bo večno trajal. To je čas, ko Bog zbira svoje ljudstvo iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9).
Kot sem že omenil, dan rešitve, ki pomeni isto kot leto Gospodove milosti, ne bo večno trajal, ampak mu bo sledil "dan maščevanja." V tem dnevu bo Bog po svojem Sinu Jezusu Kristusu sodil žive in mrtve. Tisti, ki v "dnevu rešitve" noče imeti Kristusa za Odrešenika, ga bo imel na "dan maščevanja" za neizprosnega sodnika. To bo sodba brez možnosti pomilostitve. Janez Evangelist je videnje te strašne obsodbe opisal takole: "In če koga niso našli zapisanega v knjigi življenja, je bil vržen v ognjeno jezero." (Raz 20,15) Toda pozor, še vedno smo v letu Gospodove milosti in rešitev je še vedno na razpolago!
Tisti, ki so v Kristusu, bodo na dan sodbe deležni zmagoslavnega venca, tolažbe in veselja. Ti so kot hrasti, močni in trdni, saj imajo trdno zaupanje v Jezusa kot Odrešenika in so tudi zakoreninjeni v njem. Kristjani vidimo sami sebe kot šibke in nesposobne. To pravzaprav celo v mnogočem drži. Zato pa imamo močnega Odrešenika, ki je za nas prišel na svet, namesto nas izpolnil vse zahteve Božje postave, umrl za naše grehe in bil obujen zaradi našega opravičenja.
Ali sploh obstaja kakšna boljša in bolj vesela novica za ta naš svet?
Ni komentarjev:
Objavite komentar