Ob Gospodovem razglašenju

Danes, 6. januarja obhajamo praznik Gospodovega razglašenja. Na krščanskem zahodu se ta praznik  imenuje epifanija ali razglašenje (praznik se v celoti imenuje Gospodovo razglašenje ljudstvom), na vzhodu pa teofanija (pojavitev Boga).  Gre za praznik, ki je starejši od božiča. Na ta dan so  nekoč obhajali  spomin na  dogodke iz prvih tridesetih let  Kristusovega življenja, od rojstva do njegovega krsta. V nekaterih orientalnih cerkvah, kot sta armenska in nestorijanska, se na ta dan še vedno spominjajo teh dogodkov, v večini cerkva pa so  jih razporedili na več praznikov. Na krščanskem zahodu se na ta dan spominjamo prihoda modrih k Jezusuje, teofanija na vzhodu pa je praznik Jezusovega krsta.

Ljudska domišljija in izročilo sta  modre z vzhoda spremenila v "svete tri kralje", kar lahko vidimo na sliki levo od besedila, kar je pri nas  sicer dajalo prazniku dodaten prisrčen folklorni pridih, vsebinsko pa je bil na ta način osiromašen. Sveto pismo namreč nikjer ne govori niti  o številu modrih, niti o kakih kraljih, niti o imenih omenjenih mož. V cerkvah  dodajajo 6. januarja v jaslice podobe "treh kraljev", kar je zgodovinsko netočno, saj so modri  obiskali Jezusa, ko je bil le-ta star kakšni  dve leti in je snjegova družina že  stanovala v hiši, ne v hlevu.

Kdo so sploh bili Jezusovi nenavadni in skrivnostni obiskovalci? V evangeliju se imenujejo magoi, kar bi lahko pomenilo perzijske in babilonske svečenike ter strokovnjake za astrologijo, razlago sanj, magijo, razlago svetih besedil in podobno. Ker so bili v stiku z judovsko diasporo, ki je bila prisotna daleč proti vzhodu, so bili dodobra seznanjeni z mesijanskimi prerokbami, zato so ob pojavitvi nenavadnega nebesnega pojava ki je omenjen kot zvezda,  šli iskat novorojenega judovskega kralja  (cf. Mt 2,1.2). 

Samo sporočilo o srečanju magov  z Jezusom je zelo skopo: "Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire." (Mt 2,11)  Malo verjetno je, da so se modri v polnosti zavedali božanskosti otroka, ki so ga videli. Kljub temu je to, kar so delali ti tujci, primerno in ustrezno. Darovi, ki so jih prinesli, so potem zagotovo prišli prav sveti družini, ko je morala zaradi Herodovega besnenja zbežati v Egipt.

Ob prihodu magov se je torej Kristus prvič razodel ljudstvom, torej Nejudom. To razodetje ali razglašenje seveda še ni bilo popolno. Kristus se je pozneje v svojem življenju še večkrat razodel ljudem, ki niso bili Judje, na primer Samarijanom (cf. Lk 17,11-19.  Jn 4,4-41), rimskemu stotniku (cf. Mt 8,5-13) in Sirofeničanki (cf. Mr 7,24-30).  V vseh naštetih primerih je šlo za predpodobe tistega razglašenja, ki se je zgodilo po Jezusovi smrti in vstajenju. O slednjem pravi sv. Pavel takole: "Ljudem prejšnjih rodov ni bila razkrita, kakor je zdaj v Duhu razodeta njegovim svetim apostolom in prerokom, da so namreč pogani sodediči, soudje in soudeleženci obljube v Kristusu Jezusu, in sicer po evangeliju[...]" (Ef 3,5.6) 

Jezus ni prišel odreševat  biološkega judovskega ljudstva, torej svojih rojakov po krvi, ampak svoje ljudstvo, novi Izrael, ki ga sestavljamo tako Judje kot pogani. S tem v zvezi pravi apostol Pavel naslednje: "Jud namreč ni tisti, ki je to v očitnem, pa tudi obreza ni tista, ki je to v očitnem, v mesu; ampak Jud je tisti, ki je to na skrivnem, in obreza je obreza srca, po duhu in ne po črki. Priznanja ne dobiva od ljudi, temveč od Boga." (Rim 2,28.29) In na drugem mestu: "Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu." (Gal 3,28)

Jezus Kristus se je torej razodel tudi kot Odrešenik poganov. On je naredil iz Judov in poganov eno sveto ljudstvo. Praznik Gospodovega razglašenja pomeni dobro novico za vse. Kristus je prišel na svet odrešit grešnike "iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov". (Raz 7,9) Vsem tistim, ki vanj zaupajo in se zanašajo na njegovo na križu dokončano delo, je priskrbel večno zveličanje v Božjem kraljestvu. To zveličanje nikomur ne pripada po rojstvu, rasi, narodnosti, verski, državni ali razredni pripadnosti, ampak edino po neskončni Božji milosti. Jezus Kristus je edini potni list v nebesa za vse narode. To je pravo sporočilo praznika razglašena.