Zdaj pa tudi vi odvrzite vse to: jezo, vzkipljivost, hudobnost, obrekovanje, nesramno govorjenje svojih ust. 9 Ne lažite drug drugemu, saj ste slekli starega človeka z njegovimi deli vred 10 in oblekli novega, ki se prenavlja za spoznanje, po podobi svojega Stvarnika. 11 Kjer je to, ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.
(Kol 3,8-11)
Vsi ljudje smo rojeni kot grešniki, čisto vsi. Božja beseda nam govori: "Kdo pride čist iz nečistega? Nihče!" (Job 14,4) Na drugem mestu pa pravi: "Glej, v krivdi sem bil rojen,v grehu me je spočela moja mati." (Ps 51,7) To ne pomeni, da je samo dejanje spočetja v vsakem primeru grešno, ampak, da je človek grešen od samega začetka. Grešen človek pa greši.
Apostol Pavel je v prvih dveh vrsticah obravnavanega odlomka pozval Kološane, naj se odpovedo nekaterim grehom, kot so jeza, obrekovanje, laž itn. Iz tega sledi, da so bili v kološki cerkvi prisotni ti grehi. Kot sem že napisal, je greh logična posledica človekove grešnosti. Toda kristjani naj ne bi bili takšni kot ostali ljudje, saj smo slekli starega človeka in oblekli novega, ki se preobraža po Stvarnikov podobi (cf. Kol 3,9.10). Greh torej ni več naravno stanje kristjana. Toda izkustvo nam dokazuje, da kristjani še vedno grešimo. Greh v življenju kristjana se torej ne kaže več kot nelogičen, o čemer nam na široko pripoveduje apostol Pavel v 7. poglavju Pisma Rimljanom. Kaj pa zdaj?
Nanovo rojeni kristjani mnogokrat obupajo, ker ugotovijo, da je medenih tednov s Kristusom, ki se kažejo v začetnem navdušenju, konec in da se stare grešne navade zopet vračajo. Problem je v tem, da imajo ti kristjani pogled obrnjen vase, ter da se mučijo z introspektivnim proučevanjem svojega duhovnega življenja, namesto da bi svoj pogled osredotočili na Kristusa. Naše posvečenje namreč ni odvisno od nas, ampak od Boga. Zato pravi Pavel: "Iz njega [namreč iz Boga, op. Diz.] pa ste vi v Kristusu Jezusu, ki je za nas postal modrost od Boga, pravičnost, posvečenje in odkupitev." (1Kor 1,30) Ravno osredotočenost na Kristusa je tista, ki nas preobraža, da mečemo stare grehe v koš. Toda tu se moramo zavedati, da tostran večnosti ne bomo dosegli popolnosti. Naša popolnost je Jezus in mi smo v njem! Popolni smo zaradi njegovih del, ne zaradi svojih!
Cerkev je občestvo izvoljenih iz vseh ras, ljudstev, rodov, jezikov, družbenih razredov in kar je še takega (cff. Raz 7,9. 11,9). Kristjan je v Kristusu in Kristus je v kristjanu (cff. Rim 8,1.2 2Kor 5,17. Kol 1,27). Zato pa: "Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere." (Heb 11,2a) On je edini Odrešenik. Mi nismo svoji lastni odrešeniki, vse odrešenje prihaja od Boga.
In zatorej: "Hvala Bogu za njegov neopisljivi dar!
" (2Kor 9,15)
Ni komentarjev:
Objavite komentar