Pavel je torej spodbujal Korinčane, naj preiščejo svoja srca, da pridejo do gotovosti tega, ali je njihova vera utemeljena na Kristusu in ali je njihovo pričevanje pristno ali ponarejeno. Takega preverjanja se ne da izvesti preko naših občutkov, ki skoraj vedno lažejo, ampak v luči Božje besede, Svetega pisma. Le-to pa pravi: "Zatorej tudi mi, ker imamo tak oblak prič okrog sebe, vrzimo raz sebe vsako breme in greh, ki nas lahko oklene, in tecimo s potrpežljivostjo v naloženem nam boju, ozirajoč se v začetnika in dovrševalca vere, v Jezusa, ki je za namenjeno mu veselje pretrpel križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola." (Heb 12,1.2 CHR) Pismo nas torej poziva, da se ozremo na Kristusa in v njem vidimo svoje odrešenje. Naše odrešenje ni iz del. Apostol Jakob pravi: "Vsi delamo mnogo napak." (Jak 3,2) Če se bomo pikolovsko ukvarjali s svojimi napakami, ne bomo nikoli prišli sami s sabo do konca. Vse naše odrešenje in posvečenje je v Kristusu, ne v nas. Mi smo le zelo skromni posnemovalci Kristusa, nekako tako, kot majhni otroci, ki posnemajo delo staršev.
Jezus je prišel na svet odrešit grešnike. Živel je popopolno življenje v poslušnosti Bogu Očetu. Usmrčen je bil za naše grehe in nam s svojim vstajenjem zagotavlja, da je On tisti, ki more popolnoma odrešiti
Ni komentarjev:
Objavite komentar