spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem. 43 Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. 44 V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja."
45 Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. 46 Rekel je: "Pisano je:
Moja hiša naj bo hiša molitve,
vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo."
47 Vsak dan je učil v templju.
(Lk 19,41-47a)
Zgornji odlomek iz Lukovega evangelija nam najprej prikazuje našega Gospoda Jezusa Kristusa žalostnega, nato pa jeznega. Na splošno prevladuje prepričanje, da se kristjani ne smemo žalostiti, še manj pa jeziti. To je sicer deloma res, ne velja pa v vseh okoliščinah.
Po svojem slavnostnem vhodu v Jeruzalem, na cvetno nedeljo okoli leta 30, se je Jezus umaknil iz mesta nato pa se mu je spet približal, tako da je imel nanj lep pogled. Kot piše evangelist Luka (on je edini od štirih, ki je zabeležil ta prizor), ga je ta pogled užalostil, saj je vedel, kakšna usoda čaka Jeruzalem in starozavezno izvoljeno ljudstvo. Pri tem je mislil na dogodke, ki so se izpolnili čez kakšnih 40 let, ko so Rimljani mesto, kakršno je bilo, uničili, prebivalce pa deloma pobili, in drugi del odvedli v sužnost. Jeruzalem, ki je zavrgel mnoge preroke, na koncu pa svojega Mesija (cf. Mt 23, 37-38), je bil sam zavržen, in to je Jezusa žalostilo. Enako se kristjani ne smemo veseliti zavrženost tistih, ki se upirajo evangeliju, ampak nas mora to dejstvo navdajati z žalostjo.
Temu dogodku je sledil Jezusov izgon prodajalcev in menjalcev iz templja. Slednji dogodek opisujejo vsi trije sinoptiki (pri Janezovem opisu v Jn 2,13-22 gre po mnenju komentatorja ESV Study Bible bržkone za drug podoben dogodek), je pa Lukov opis najkrajši in skrčen na bistveno. V templju so potrebovali prodajalce in menjalce, kajti ljudje so prihajali tja z namenom, da bi žrtvovali, za kar so potrebovali žrtvene živali, npr. golobe. Te so lahko nabavili v tempeljski trgovini, ali bolje rečeno tržnici, ki je bila na enem od tempeljskih dvorišč (dvorišče poganov). Mnogi romarji so prihajali iz oddaljenih krajev cesarstva in izven. Tempeljski trgovci pa niso sprejemali poganskega rimskega denarja, na katerem je bil upodobljen aktualni "božanski" Cezar Augustus (tedaj Tiberij), zato ga je bilo treba zamenjati v tempeljski denar, s katerim so potem kupovali žrtvene živali. Sejemsko vzdušje, ki je vladalo v hiši, namenjeni molitvi, je Jezusa razjezilo, zato se je lotil prodajalcev in menjalcev ter jim dal krepko lekcijo. Takšne in podobne zlorabe zlorabe tudi nas ne smejo pustiti ravnodušnih, ampak je pri tem dovoljena celo določena mera jeze. Sv. Pavel je napisal: "Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo." (Ef 4,26) Stari katekizmi uvrščajo jezo med poglavitne (naglavne) grehe, toda obstaja tudi jeza, ki ni greh, torej pravična jeza. Pri tem pa moramo biti pozorni, kajti, kot pravi Pavel, lahko jeza preide v tako obliko, ki je greh. Taka oblika jeze je sovraštvo. Ravno zato je treba s pravično jezo čim prej končati, torej, še preden zaide sonce.
Jezus je nato učil v templju, duhovščina, pismouki in prvaki ljudstva pa so medtem kovali zaroto proti njemu (cf. Lk 19,47b.48). Zakaj? Ker niso verovali vanj, oziroma niso spoznali, kaj jim prinaša mir, niso pripoznali Jezusa kot Mesija. Judovsko ljudstvo povečini ni spoznalo, kdo jih je obiskal, koga so imeli v svoji sredi. Kaj pa danes? Tudi danes večina tega ne spoznava, pa ne le velika večina Judov, ampak tudi drugih, med njimi Evropejcev, Slovencev. O, ko bi danes ljudje pri nas in drugje spoznali, kdo je tisti, ki jim prinaša pravi mir, toda ne le miru na tem svetu, ampak večni mir in nas obenem rešuje prihodnje jeze, ki bo hujša kot vsaka povodenj ali kakšna druga katastrofa, bodisi naravna ali antropogena.
O, ko bi vsi spoznali, da je bil Jezus usmrčen zaradi naših grehov in je dokazal svoje mesijanstvo z vstajenjem od mrtvih (cf. Rim 4,25) in verovali vanj, kajti, kdor vanj veruje ima večno življenje (cf. Jn 3,16). Ali veruješ vanj? Se zanašaš nanj in na njegovo na križu dovršeno delo ter mu zaupaš
Ni komentarjev:
Objavite komentar