Glas vpijočega

V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Herod četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Itureje in Trahonítide ter Lizanija četrtni oblastnik Abilene 2 in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, se je v puščavi zgodila Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. 3 Prehodil je vso jordansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov, 4 kakor je pisano v knjigi besed preroka Izaija:

Glas vpijočega v puščavi:
Pripravite Gospodovo pot,
zravnajte njegove steze!
5 Vsaka dolina naj se napolni
in vsaka gora in hrib naj se zniža.
Kar je krivo, naj bo ravno
in razkopana pota naj bodo gladka.
6 In vse meso bo videlo Božje odrešenje.  

(Lk 3,1-6)

Evangelist Luka je bil dober in natančen kronist. Jezusovo odrešenjsko delo in zgodovino zgodnje cerkve je postavil v ustrezne zgodovinske in časovne okvirje. Herod Veliki je v  oporoki zapustil posamezne dele svoje države svojim sinovom. Eden od njih, Arhelaj, je tako slabo upravljal s svojim ozemljem, Judejo, da so mu jo Rimljani vzeli in v njej postavili svojega upravitelja. Peti upravitelj te pokrajine je bil dobro znani Poncij Pilat,  ki je v njej služboval od leta 25 do 36 po Kr.  Herod, ki ga omenja zgornji odlomek, je Herod Antipa. Četrtni oblastniki ali tetrarhi so bili nepomembni knezi majhnih ozemelj in marionete v rokah rimske države. 

V "tistem času" pa se je zgodila Gospodova beseda preroku Janezu. Judovsko ljudstvo je bilo več stoletij brez Božjih prerokov, zdaj pa se je pojavil Janez, kot zadnji v vrsti prerokov Stare zaveze, ki pa je že stal na pragu Nove zaveze, vendar je, podobno kot Mojzes, ki je smel le od daleč pogledati v obljubljeno deželo (cf. 5Mz 38,45-52), tudi ta prejel le predokus prihajajoče mesijanske dobe. 

Janez je oznanjal krst v odpuščanje grehov. Judje so v tistem času poznali krst, a je bil kot obredno pranje namenjen le poganom, ki so se spreobrnili v judovstvo, zato so menili, da pripadniki izvoljenega ljudstva česa takega ne potrebujejo, zato se jim je zdel tak obred zanje ponižujoč.  Pri tem so pozabili, da ne potrebujejo spreobrnjenje le pogani, ampak tudi Judje. Že prerok Joel je vzkliknil: "Pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil. Vrnite se h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti in se kesa hudega." (Jl  2,13)  Teh besed ni namenil poganom, ampak pripadnikom Božjega izvoljenega ljudstva.  Judje so pozabljali, da imajo tudi oni problem z grehom, ne le pogani, zato pravi  apostol Pavel: "Jud namreč ni tisti, ki je to v očitnem, pa tudi obreza ni tista, ki je to v očitnem, v mesu;  ampak Jud je tisti, ki je to na skrivnem, in obreza je obreza srca, po duhu in ne po črki. Priznanja ne dobiva od ljudi, temveč od Boga." (Rim 2, 28.29)  V prvi vrsti je torej pomembna notranjost, ne zunanjost. Zunanjost sicer lahko odseva notranjo stvarnost, ni pa to nujno. 

Odlomek Lk 3,4-6 je prevzet iz Iz 40, 3-5. Vrstico Iz 40,3 povzemajo vsi štirje evangelisti kot napoved delovanja Janeza Krstnika, toda edino Luka je dodal tudi vv. 4 in 5 (cf. Lk 3,5.6).  S tem je poudaril misel o Božjem odrešenju, ki prihaja z Jezusom Kristusom in po njem. 

Danes živimo v nekakšnem podaljšku mesijanskega časa, oziroma v obdobju med Kristusovim prvim in drugim prihodom. Sodobni Janezi so tisti, ki oznanjajo nepotvorjeno Božjo besedo, njegov evangelij odrešenja in podeljujejo zakramente, kakor je naročil naš Gospod. Na nek način torej spominjajo na Janeza. Toda, čeprav niso preroki, kot je bil Janez, imajo po zaslugi v Svetem pismu nove zaveze zapisane Božje besede, boljši vpogled v skrivnost našega odrešenja, kot ga je imel Janez, ki je še vedno živel v času  predpodob prihodnjih reči, kot jih je predstavljala Stara zaveza. 

Z Janezom Krstnikom se zaključuje obdobje stare zaveze. Umorjen je bil, preden je naš Gospod Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu izvršil popolno žrtev za odpuščanje naših grehov in s svojim vstajenjem potrdil, da je resnični Odrešenik sveta. Kar je bilo v Janezovem času še nejasno, je danes v polnosti razodeto, zato je lahko pozneje apostol Pavel pogumno izpovedal: Zanesljiva je tale beseda in vredna popolnega sprejetja: "Kristus Jezus je zato prišel v svet, da bi rešil grešnike, med temi pa sem prvi jaz." (1Tim 1,15)  To odrešenje lahko prejmemo in si ga prisvojimo samo po veri.  

Znani angleški pridigar in borec proti suženjstvu John Newton (avtor pesmi Amazing Grace) je rekel pred svojo smrtjo: "Spomin me je že skoraj zapustil, a pomnim dve stvari: da sem velik grešnik, in da je Kristus velik Odrešenik."  Poznaš in priznaš tudi ti Kristusa za svojega popolnega, ne le četrtinskega ali polovičnega Odrešenika?