Luther o oznanjevanju resnice

Da, Martin Luther ni bil ravno nežen. Povedal je, kar je dejansko mislil, četudi je bil kdaj v zmoti. 

Kaša iz dneva reformacije

Pred štirimi leti je Robert Kaše  na svojem spletniku objavil sestavek z naslovom Tovariš Trubar, kakšna pa je bila pravzaprav vaša vloga v vsem tem?, na katerega sem odgovoril s sestavkom Kaša iz Trubarja.  Letos se je g. Kaše znova oglasil, tokrat s sestavkom Dan žalitve, žal!  V njem kaže določen napredek izpred štirih let. V tem času se je dal poučiti, kakšna je bila vloga tovariša Trubarja, Dalmatina, Bohoriča in ostalih "pri vsem tem". Res hvalevreden napredek.

Sedaj ga je začelo motiti nekaj drugega, torej samo ime praznika. Moti ga, ker se mu reče dan reformacije in ne na primer dan slovenske knjige. Ime praznika je menda žaljivo za rimske katoličane, ker predstavlja simbol upora proti katoliški cerkvi. Praznik je po njegovem nastal po zaslugi Viktorja Žaklja in to iz čistega sovraštva do svete mamice rimske cerkve. Ah, ah,  g. Kaše! Dobro se še spominjam osamosvojitvenih časov, ko se je bilo treba boriti za mednarodno priznanje Slovenije in je prišla vsaka povezava z zunanjim svetom prav. Takrat so predstavniki evangeličanske cerkve lobirali pri sorodnih cerkvah v protestantskih državah, da bi vplivale na svoje vlade za priznanje Slovenije. Pri tem je prišel prav tudi dan reformacije, ne  dan slovenske knjige, ker pač  večina Skandinavcev in drugih tam malo bolj na severu teh knjig  niti ne bere. Tedaj ni bilo prav nobenega nasprotovanja temu poimenovanju z rimske strani. 

Pa še nekaj. Zelo dobro se spominjam proslave ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja, ki je leta 1986 potekalo na Rašici. V prvih vrstah so se tam kazali rimskokatoliški škofje, ker pač komunistični oblastniki še niso zaznali, da obstaja pri nas  poleg rimske cerkve še kaj drugega, na primer kak ostanek ostankov reformacijske cerkve.  Ko smo že pri ostankih ostankov, bom odgovoril še na trditev g. Kašeta, da pri nas ni od reformacije ostalo praktično nič.  Ta nič se ni zgodil, ker bi protestantski predikanti izganjali sami sebe, ker bi se protestantske knjige same zažigale in verniki samo od sebe izselili, ali po svoji "svobodni volji" vrnili v naročje mamice rimske cerkve. Vse to se je zgodilo po volji inu gnadi nekega habsburškega Ferdinanda iz Kašetove, torej rimske cerkve, ki ga je k temu podžigala. 

Glede nekaj sto dragih knjig, ki jih omenja g. Kaše  pa skoraj nimam besed. V približno petdesetih letih delovanja protestantskih piscev je izšlo približno petdeset knjig, vsaka v nekaj sto izvodih. Če je vsaka od knjig izšla v 400 izvodih, bi to  skupaj zneslo 20.000 izvodov.  To je rahlo več kot "nekaj sto", da celo malo več kot "nekaj tisoč".  

Tudi sklicevanje na to, da so obstajali tudi drugi narodni buditelji, ni najbolj posrečena reč. Res je, da so obstajali in Bogu hvala zanje. Ampak oni so zidali na temelju, ki je že bil postavljen, postavili pa so ga slovenski protestantski pisci.

V luči Kašetovega članka je neko njegovo paternalistično kvaziekumensko bratenje v Kristusu na začetku sestavka popolnoma brezpredmetno. Prerok Amos sprašuje: "Mar hodita dva skupaj, če nista istih misli?" (Am 3,3)  G. Kašetu predlagam, da na ta dan ne kuha mule, ampak naj počne kaj bolj sproščujočega.  Morda bo v  naslednjih štirih letih spet spremenil svoje mnenje. Nikdar se ne ve.

Gratis elektronske knjige ob dnevu reformacije

Pri Ligonier Ministries so za danes priskrbeli kar nekaj  knjig v digitalni obliki po ceni 0 dolarjev, torej brezplačno. 

Ta posebna akcija velja samo za danes, 31. oktobra.

KLIK za dostop do elektronskih knjig >>>

O čem govori Trubarjev Cerkveni red?

V pričujočem videu je Matjaž Črnivec predstavil Trubarjev cerkveni red in spregovoril o njegovem pomenu za današnje kristjane. Predavanje je potekalo v Reformirani evangelijski cerkvi v Ljubljani, dne 24. oktobra. Video traja 41 minut.  Predavanje gre zelo lepo v kontekst s praznikom reformacije.

Vsem obiskovalcem tega spletnika  želim  blagoslovljen dan reformacije!

Trubarjev cerkveni red v sodobni slovenščini

Izšel je znotrajjezikovni prevod Trubarjeve Cerkovne ordninge ali Cerkvenega reda v sodobno slovenščino.  Delo je uredil in spremno študijo napisal Kozma Ahačič. Vinko Ošlak in Kozma Ahačič sta naredila kritični prevod, diplomatični prepis pa sta pripravila Kozma Ahačič in Aleksander Erniša.

Več >>

V četrtek, 30. oktobra 2014 bosta Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Založba ZRC  pripravila predstavitev tega pomembnega prevoda.  Predstavitev bo potekala v Prešernovi dvorani na Novem trgu 4 v Ljubljani, s pričetkom ob 11. uri. 

Več >>

V Murski Soboti bodo  to delo predstavili v sredo, 5. novembra 2014, s pričetkom ob 18. uri. Predstavitev se bo odvijala v prostorih tamkajšnje Pokrajinske in študijske knjižnice. 

Več >>

Ko bog narobe začivka

Na Čivkališču alias Twitterju sem danes odkril boga, ki je zelo slab teolog. Takole nam svetuje: "Jezus je umrl za vaše (ali tvoje) grehe, kaj še čakate (ali čakaš)? Grešite (ali greši)! Glede na to, da tole sodobno božanstvo, čeprav je videti na sliki že zelo priletno, ne uporablja več angleščine iz časa kralja Jakoba, ko so še razlikovali med thou in you ter thy in your, ne vem, ali je hotel uporabiti edninsko ali množinsko obliko. Toda  to sploh ni pomembno.

Božanskemu sem odgovoril takole: "Če je Jezus res umrl za tvoje grehe, potem si mrtev za greh. Greh je zate postal nelogičen. (cf. Rim 6,1.2)." Izvirno besedilo v slovenskem prevodu se glasi: "Kaj bomo torej rekli? Naj vztrajamo v grehu, da se pomnoži milost?  Nikakor ne. Le kako bomo mi, ki smo odmrli grehu, mogli še živeti v njem?"  Božanstvo je spregledalo zelo pomembno resnico, ki je izražena na nagrobniku na desni:  "Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu." (Rim 6,11)  Mrlič  ne more več grešiti, kajne? Slaba teologija čivkališčnega boga izhaja iz slabe teologije, ki je na široko razprostranjena v Severni Ameriki med tamkajšnjimi evangelikalci, ki prelahko jemljejo odrešenje. Res pa je tudi, da kristjan, četudi je mrtev za greh, še vedno lahko počne to,  kar je zanj nelogično. Kristjan lahko pade v greh, a se bo hotel potem čim prej izkopati iz njega. To pa zato, ker greh ni njegovo naravno stanje. Še vedno je mrtev zanj. 

Njegova prioriteta ni greh, ampak Bog in njegovo kraljestvo. On je mrtev za greh, a živ za Boga. Pa ne za tistega čivkališčnega. 

Humor: prošnje za vse potrebe

Odpad in rešitev

 Rekel sem jim: "Zgodila se mi je GOSPODOVA beseda, rekoč: 21 Povej Izraelovi hiši: Tako govori Gospod BOG: Glejte, oskrunil bom svoje svetišče, ponos vaše moči, radost vaših oči in hrepenenje vaše duše. Vaši sinovi in vaše hčere, ki ste jih morali zapustiti, bodo padli pod mečem. 22 Tedaj boste storili, kakor sem storil jaz: ne boste si zakrivali brade ne jedli kruha sosedov. 23 Svoja pokrivala boste imeli na glavah in obuvala na nogah, ne boste žalovali ne jokali, temveč boste propadali zaradi svojih krivd in stokali drug pred drugim. 24 Ezekiel vam bo za znamenje, kajti vse, kar je storil, boste storili tudi vi, ko pride to. Tedaj boste spoznali, da sem jaz Gospod BOG."    

 (Ez 24,20-24)

Prerok Ezekiel je izhajal iz duhovniške družine.  Ko so leta 597 pr. Kr. Babilonci zavzeli Jeruzalem, so odpeljali v svojo deželo kralja Jojahina in kakih deset tisoč Judov, med katerimi je bil tudi mladi Ezekiel. Babilonci so postavili na prestol njegovega strica  Sedekija.  Ker se je le-ta uprl Babiloncem, je babilonska vojska odkorakala proti Jeruzalemu in ga znova obkolila. Iz tistega časa je tudi zgornji odlomek (januar 588 pr. Kr.).

V prvem delu 24. poglavja (vv. 1-14) je Bog razodel Ezekielu usodo Jeruzalema, na začetku drugega dela (vv. 16-18)  pa mu je dal navodila, kako naj ravna ob ženini smrti: "Sin človekov, glej, z nenadnim udarcem ti bom odvzel radost tvojih oči. A nikar ne žaluj, ne jokaj in ne pretakaj solz!  Tiho vzdihuj, a žalovanja za mrtvimi ne opravljaj! Nadeni si pokrivalo, natakni si obuvalo na noge, ne zakrivaj si brade in ne jej kruha sosedov.  Zjutraj sem še govoril ljudstvu, zvečer pa mi je umrla žena. Naslednje jutro sem storil, kakor mi je bilo ukazano."  Podobno, kot je pozneje Gospod Jezus Kristus govoril ljudstvu v prilikah, je Ezekiel deloval kot neke vrste "živa prilika". Njegovo ravnanje je zbujalo pozornost izgnancev, kar je potem lahko izkoristil za posredovanje preroške besede. V našem primeru je napovedal uničenje Jeruzalema, skupaj s templjem.  Oskrunjenje in uničenje templja se je zdelo starozavezni cerkvi nekaj najbolj nemogočega.  Toda Bog ni bil tisti, ki je prvi oskrunil svoje svetišče.  V  Ez 8 beremo, da je ljudstvo, ki bi moralo biti sveto Božje ljudstvo,  sámo oskrunilo tempelj s svojim malikovanjem.  Po drugi strani Bog ne potrebuje nikakršnega  templja, potrebovalo ga je njegovo ljudstvo, saj je bil tam Bog prisoten na poseben način. Toda ta posebna Božja prisotnost je zapustila tempelj (cf. Ez 10,18 ss.) in Jeruzalem (cf. ib. 11,22 ss.).  Bog pa ni po preroku napovedal le oskrunjenje templja, ampak tudi poboj sinov in hčera, ki so ostali v Jeruzalemu in niso šli skupaj s starši v izgnanstvo. 

Kadar cerkev zapusti Boga, zapusti Bog svojo cerkev. Danes je velik del nekdaj cvetoče cerkve v Evropi, Severni Ameriki in v drugih razvitih in vsega sitih (res vsega?) delih sveta v stanju odpada od vere. Gre za denominacije, ki so sklenile pakt s svetom in ravnajo v skladu s posvetnjaško filozofijo, ne pa z Božjo besedo.  Pozabljajo na razodeto besedo, ki pravi: "Ne slepite se: Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel." (Gal 6,7)  Njihova žetev se je že začela. Ljudje jih množično zapuščajo, tako da so denominacije prisiljene prodajati cerkvene zgradbe. Toda Bog ves čas vabi svoje ljudstvo.  Po preroku Joelu mu je spregovoril takole:  "Pretrgajte svoja srca, ne svojih oblačil. Vrnite se h GOSPODU, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti in se kesa hudega. " (Jl 2,13)  Ta poziv velja tudi sodobni cerkvi. V starih časih so ljudje v znamenje kesanja pretrgali oblačila. Toda ta zunanji znak je premalo. Bog zahteva dejansko spremembo, ki pa jo lahko izvede le on.  To je navidez nemogoče. Toda, kadar Bog rešuje, tedaj dejansko rešuje.

Bog    danes vabi ljudi vseh prepričanj, iz vseh ras, narodov in jezikov, k spreobrnjenju od njihovih grešnih poti in v svoje občestvo ter v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom.  Ta je umrl zaradi naših grehov in vstal zavoljo našega opravičenja. Kdor resnično veruje vanj, je že tukaj in zdaj  deležen večnega življenja. Ali veruješ vanj?

STATI 'N OBSTATI FEST, 27. in 28. oktobra 2014

Še nekaj podrobnosti o večernem programu: