10/01/2009

Edini dežurni krivec

Približno dva tedna nas že mediji vsak dan obveščajo o strahotah vojaškega spopada na območju Gaze. Pri nas pri tem, žal, poslušamo le o eni strani medalje: za vse naj bi bil kriv Izrael. Ni moj namen, da bi z metrom ali tehtnico meril ali pretehtaval krivdo obeh strani, niti je ne morem kakorkoli izraziti v odstotkih, saj o tem nimam dovolj informacij. Vem pa eno, in to je, da tudi v teh spopadih ni nedolžne strani. Zelo je seveda hudo, ker v tej grozljivi vojni najbolj trpi civilno prebivalstvo, zlasti otroci. Ampak to je tudi glavni namen organizacije Hamas, saj se njeni člani zavedajo, da bomo zahodnjaki na najbolj možen čustven način reagirali ob posnetkih trpečih civilistov, zlasti otrok. Hamas torej deluje po principu: čim slabše, tem boljše.

Da sem se lotil tega pisanja, me je spodbudil prispevek na spletniku J. P Richardsona, kjer govori, zakaj so primerjave trenutnih dogajanj v Gazi z judovskimi geti med drugo svetovno vojno neustrezne. Pri tem se sklicuje na članek v Timesu, ki ga je napisal D. Aaronovitch. Med nesrečna pretiravanja smemo upravičeno šteti tudi izjavo rimskega kardinala Renata Martina, ki je primerjal Gazo s koncentracijskim taboriščem. Na to opozarja tudi Richardson. V Hamasu so lahko svojemu tiskovnemu predstavniku v kardinalskem škrlatu samo zaploskali.

Hamas je pri vsem tem enostranskem poročanju, ki smo ga (bili) deležni, izpadel kot kaka humanitarna organizacija. Da pri tej organizaciji, ki vlada v Gazi, ne gre za podružnico Rdečega križa, oziroma polmesca, se lahko prepričamo iz Hamasovega političnega programa. Prebrati ga je moč na tej povezavi. To, da so hamasovci v zadnjih sedmih letih zmetali na izraelska mesta in vasi kakih 6000 izstrelkov, je za medije povsem irelevantno. Najbrž je bilo vse skupaj dozirano v premajhnih količinah, da bi se jim o tem splačalo karkoli napisati. Ni bilo nič senzacionalnega.

Za vse je spet kriv Izrael, kot je to že v navadi. V navado so prešle tudi primerjave Izraela z nacisti. Kot bi se ponavljala ena najbolj sramotnih zgodb, zgodba o večnem Judu, kot dežurnem krivcu za vse tegobe na tem svetu.


2 komentarja:

Matjaž Črnivec pravi ...

Dizma, prav je da opozarjaš na objektivnost. Tudi povsem drži, da je Hamas teroristična, zločinska organizacija, ki nedolžne civiliste v Gazi strahopetno uporablja in zlorablja kot živi ščit.
Vendar upam, da mi ne boš zameril malo dobronamerne kritike. Kolikor vem, je Gaza precej podobna največjemu koncentracijskemu taborišču na svetu. Iz nje se zelo težko pride.
Moja "krščanska" podpora Izraelu je splahnela tisti hip, ko sem imel priliko, da se pogovarjam s palestinskimi kristjani. Ti preprosto ne razumejo, kako slepo zahodni (predvsem ameriški) kristjani podpirajo državo Izrael. Izrael kot država - dokler in vkolikor se ne spreobrnejo - ni čisto nič drugega kot eno od "kraljestev tega sveta". In vemo pod čigavo oblastjo so ta. Država Izrael kot taka ni deležna nikakršnih SZ obljub. Judovskim kristjanom tam ni prav lahko. Kako lahko zahteva "obljube" nekdo, ki zavrača "Obljubljenega"? Njegovo kraljestvo pa je miroljubno ...
Vsaj načeloma se mi zdi bolj "krščansko" a priori stati na strani šibkejših in zatiranih - to pa so gotovo Palestinci (kot celota; glede Hamasa sem se že izjasnil).
Pred nekaj dnevi sem bral skupno sporočilo judovskih IN palestinskih kristjanov. Glasi se takole: "Izrael in Palestina sta v vojni. Mi nismo." Kakšno pričevanje! Kristjani imamo drugo domovino, zato lahko na te stvari gledamo drugače.

Dizma pravi ...

Matjaž, hvala za to konstruktivno pripombo. Prav je tudi, da opozarjaš na zablode dispenzacionalizma, ki slepo podpira državo Izrael. Prepričan sem, da danes obstaja eno samo Božje ljudstvo, ki ga sestavljajo Judje in Palestinci, Grki in Američani, Slovenci in Kitajci, če malo parafraziram sv. Pavla. Pri primerjavah pa je vedno tako, da podobnost še ni enakost. Moj cilj ni bil, da bi zagovarjal katerokoli stran, ampak predvsem, da opozorim na enostransko poročanje.