Po svojih nekdanjih običajih

"Ti narodi so torej častili GOSPODA in obenem služili malikom. Tudi njihovi otroci in otrok otroci do tega dne delajo tako, kakor so delali njihovi očetje." (2Kr 17,41)

Ko so bili prebivalci kraljestva Izrael po padcu Samarije odpeljani v izgnanstvo v Asirijo, je asirski kralj na njihovo mesto pripeljal ljudi iz raznih delov svoje države. Ti so prinesli s sabo tudi svoje kulte bogov. Toda ob prihodu v  novo domovino so začeli poleg teh častiti tudi Jahveja, saj so ga smatrali za nekakšno lokalno božanstvo, oziroma, kakor je pisano: "Častili so torej GOSPODA in služili svojim bogovom po običaju narodov, iz katerih so jih bili odpeljali. Vse do tega dne se ravnajo po svojih nekdanjih običajih." (2Kr 17,33,34)

Ko se je mnogo pozneje širilo krščanstvo po rimskem imperiju, so začeli njegovi privrženci poleg edinega Boga častiti tudi devico Marijo, apostole in druge svetnike in se k njim zatekati. Kult svetnikov ni nastal čez noč, ampak se je v krščanstvo vtihotapljal postopoma. Poganska ljudstva so imela svoje bogove, ki so jih častila po svojih nekdanjih običajih, ti pa so dobili v svetnikih krščansko podobo, in hkrati razne zadolžitve: apostol Juda je menda pomočnik v brezupnih primerih, sveti Blaž bojda pomaga pri boleznih grla, sveti Anton naj bi pomagal najti izgubljene stvari ali ljudi, devica Marija pa baje pomaga v prav vseh potrebah. Ti ljudje torej, podobno kot predniki Samarijanov, častijo GOSPODA, obenem pa po svojih nekdanjih običajih  služijo malikom. Edino pravilno bi bilo, ko bi se tisti, ki pravijo, da so kristjani, v resnici pa sedijo na dveh stolih, začeli držati Janezove maksime:  "Otroci, varujte se malikov." (Jn 5,21) Naš Bog ni orientalski despot, kateremu bi se morali približevati preko dvorjanov, kot  nižjih posrednikov. Mi že imamo dovolj dobrega in močnega  Srednika: "Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, on, ki je sam sebe dal v odkupnino za vse, pričevanje ob svojem času." (1Tim 2,5.6)  Srednik je torej eden, Sveto pismo zato nikjer ne pravi, da bi v nebesih obstajali tudi kaki nižji sredniki, ki bi posredovali pri tem Sredniku.

Zato se smemo ob vsakem času pogumno bližati "prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala." (Heb 4,16)