Popolnost, o kateri govorim, ni neka zemeljska popolnost, na primer telesna popolnost, kot jo je hotel izraziti Michelangelo s svojim znamenitim kipom Davida, ki ga vidite tule na desni strani. Gre za popolnost, o kateri je govoril Jezus v svojem znamenitem Govoru na gori, ko je dejal:
"Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče." (Mt 5,48)
Skozi stoletja so se mnogi trudili, da bi dosegli tako popolnost, ali se ji vsaj približali. Pri tem so si pomagali z različnimi metodami, kot so askeza in različne duhovne vaje. Uspeh teh naprezanj je bil zagotovo ničen, saj gre v resnici za "misijo nemogoče". Podobno je z Jezusovim izrekom, ki ga tudi najdemo v Govoru na gori: "Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja
kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško
kraljestvo." (Mt 5,20)
V tistem času je bilo skoraj nepredstavljivo, da bi bil lahko kdo bolj pravičen od farizejev in pismoukov. Danes imamo o farizejih malce zgrešeno predstavo, saj je postal samostalnik farizej sinonim za hinavca. Toda pri ljudeh, ki danes obsojamo farizeje, je tudi skrito vsaj malo hinavščine. Da ne? Oh, kako radi se zgražamo nad kako stvarjo, ampak, če dobro premislimo, imamo tudi sami v takih ali podobnih stvareh nekaj masla na glavi, morda samo v mislih, a tudi to je dovolj, da pred Bogom izpari vsa naša domnevna pravičnost in popolnost. Problem farizejev je bil splošni človeški problem, ne nekaj, kar bi bilo specifično njihovo. Temu problemu pravimo greh. Če naša pravičnost ne bo večja kot pravičnost pismoukov ali farizejev, nikoli ne bomo videli nebeškega kraljestva! Če smo pošteni, moramo kot grešniki priznati, da naša pravičnost nikoli ne bo presegla pravičnosti pismoukov ali farizejev. Sami tudi nikoli ne bomo popolni, kot je popoln naš nebeški Oče, četudi po golih kolenih plazimo na razne "svete" gore! Jezus nam je hotel v teh dveh izrekih in v celotnem Govoru na gori povedati eno samo stvar: "Sami nikoli ne boste zmožni izpolniti pravičnih zahtev Božje postave!" Oziroma, kot je rekel pri zadnji večerji: "Brez mene ne morete storiti ničesar." (Jn 15,5b)
Na zapoved glede popolnosti in pravičnosti je torej treba pogledati s čisto drugačnega zornega kota. Jezus je namreč povedal tudi tole: "Ne mislite, da sem prišel razveljavljat postavo ali proroke: nisem prišel, da razveljavim, ampak da izpolnim." (Mt 5,17 CHR) Postava, preroki in kar je še takega, je popoln sistem. Jezus tega ni prišel odpravit, niti dopolnit (kot je zavajajoče prevedeno v Slovenskem standardnem prevodu, s hkratno opombo, da to lahko pomeni tudi "izpolnit, uresničit, izvršit", kar je bolj ustrezen prevod), ampak izpolnit. On je živel popolno in pravično življenje, bil na koncu na križu usmrčen za naše grehe ter bil obujen za naše opravičenje. On je izpolnil celotno postavo in preroke. Sv. Pavel piše: "Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem." (2Kor 5,21) Tisti, ki je v Kristusu, je deležen Božje pravičnosti. Za to niso potrebne nobene asketske ali duhovne vaje, ampak vera: "Kdor pa ne opravlja del, ampak veruje v tistega, ki opravičuje brezbožneža, temu se njegova vera šteje v pravičnost." (Rim 4,5) Naša pravičnost in popolnost sta v Kristusu: "Kajti v njem telesno biva vsa polnost božanstva. V njem imate svojo polnost tudi vi, kajti on je glava vsakršnega vladarstva in oblasti." (Kol 2,9.10) Kdor je Kristusov, že premore Kristusovo pravičnost in Božjo popolnost. Takšne ali drugačne vaje, izpolnjevanje Božjih ali človeških predpisov, da bi dosegli to pravičnost in popolnost, ne pomenijo nič drugega kot aroganco in upor proti Bogu.
Zakaj je Jezus v svojem Govoru na gori postavil taka nemogoča pravila, ki jih nismo zmožni izpolniti? Postavil jih je ravno zato, ker so nemogoča, in da bi se ob njih zavedli, da brez njega, njegove pravičnosti in popolnosti ne moremo v tem smislu ničesar storiti, oziroma izvršiti. Pred Očetom moremo stati in obstati le odeti s Kristusovo pravičnostjo in popolnostjo. Njemu bodi slava na veke!
Ni komentarjev:
Objavite komentar