Kar koli vam reče, storite!

Giotto: Svatba v Kani. Vir slike: Wikipedia

Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. 2 Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. 3 Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: "Vina nimajo." 4 In Jezus ji je dejal: "Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla." 5 Njegova mati je rekla strežnikom: "Kar koli vam reče, storite." 6 Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. 7 Jezus jim je rekel: "Napolnite vrče z vodo!"  In napolnili so jih do vrha. 8 Nato jim je rekel: "Zajemite zdaj in nesite starešini!"  In nesli so mu. 9 Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina 10 in mu rekel: "Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj." 11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.  (Jn 2,1-11)

Na zgornji Giottovi freski, ki prikazuje prizor iz svatbe v galilejski Kani, bolj izstopa Marija kot naš Gospod, ki ga je slikar upodobil nekje na obrobju.  Ob tem lahko dobi človek občutek, kot da je Marija pomembnejša od Jezusa, kar vsak dan srečujemo v "ljudskem katolištvu". Ampak to ni ravno najboljša stvar, prej nasprotno. 

Sam dogodek je dovolj znan, zato ga ne bom v celoti komentiral, ampak se bom posvetil predvsem eni podrobnosti.

Ko je Marija na svatbi v galilejski Kani opozorila Jezusa, da je zmanjkalo vina (zaradi česar je grozilo, da se bodo organizatorji ohceti osramotili pred povabljenimi), ni Jezus pokazal do nje nikakršne sentimentalne prijaznosti, ampak jo je opozoril, da njegova ura še ni prišla. Izraz "moja ura" se v Jezusovih nastopih vsakič nanaša na njegovo trpljenje in smrt. Nato je Marija rekla strežnikom: "Kar koli vam reče, storite."  (Jn 2,5b) Marija torej  ne nastopa kot osrednja oseba v tem dogodku, ampak sama pokaže na Jezusa kot na osrednjo osebo. Ona ni bila nikakršna boginja, pa tudi sedaj ni, čeprav jo v nekaterih cerkvah venčajo z božanskimi atributi. Ni rekla: "Mene poslušajte!" ampak "Poslušajte mojega Sina in storite, kar koli vam poreče!"  Marija v tistem času marsičesa ni razumela, ampak se je učila od svojega Sina. Lahko torej rečemo, da je sledila svojemu Sinu. Če hoče kdo hoditi po njenih stopinjah, mora tudi sam slediti Jezusu. 

Kdor hoče iti za Kristusom, se mora najprej  slediti njegovemu pozivu: "Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!" (Mr 1,15) Verovati evangeliju pomeni verovati, da je Božji Sin Jezus Kristus umrl za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja, ter da so nam po veri v njegovo Ime odpuščeni vsi grehi. To je bistvo evangelija, ki je veselo oznanilo našega odrešenja. Marija nas torej vabi, da gremo h Kristusu in da hodimo za njim.