 |
| Ljubenska potica |
Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. 38 Govorili so:
"Blagoslovljen kralj,
ki prihaja v Gospodovem imenu!
V nebesih mir
in slava na višavah!"
39 Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: "Učitelj, pograjaj svoje učence." 40 In odvrnil jim je: "Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili." (Lk 19,37-39)
Danes živimo v svetu drugačnosti, tako nam vsaj govorijo. V tem svetu drugačnosti pa je vsako mnenje, ki ni skladno z oznanjevalci taiste drugačnosti, deležno smešenja in celo obsojanja. V bistvu gre torej za enoumje na drugačen način.
Toda naš Gospod je bil drugačen na popolnoma drugačen način. Ko je nekaj dni pred sramotno smrtjo na golgotskem križu prijezdil na oslu v Jeruzalem, ga je hotela zbrana množica narediti za kralja. To je bila v bistvu napaka, kajti on je že bil kralj, a drugačen, kot so si ga predstavljali pobožni in domoljubni Judje. To je čez nekaj dni sam izpovedal pred rimskim prokuratorjem, kateremu je rekel: "Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod." (Jn 18,36) Jezus Kristus je kralj drugačnega kraljestva od kraljestev, republik in drugih oblik vladavine, kot jih pozna ta svet. Ni prišel na svet, da bi ustvaril neko zemeljsko državo, ampak odkupit pogubljene ljudi za nebeško kraljestvo, kar je uresničil s svojo žrtveno smrtjo na križu.
Križ je danes videti kot lep okrasni predmet, zlasti tak, ki je narejen iz žlahtnih kovin in po možnosti posut z dragimi kamni. Toda v resnici gre pri križu za način in orodje kaznovanja upornikov, roparjev in pobeglih sužnjev. Take smrti je bil deležen Jezus Kristus, Božji Sin in druga oseba Svete Trojice. On je s svojim učlovečenjem samega sebe izničil in prišel na svet. On je edini, ki je kdajkoli živel zares neoporečno in brezgrešno življenje. Kot pravi pisec Pisma Hebrejcem, je bil "preizkušan v vsem, vendar brez greha." (Heb 4,15) Kot tak je bil resnično "Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta." (Jn 1,29b) Usmrčen je bil za naše grehe in bil obujen od mrtvih v dokaz, da imamo v njem opravičenje vsi, ki vanj verujemo. Jezus je bil do konca poslušen nebeškemu Očetu. "Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom." (Flp 2,9) Da, on je "Kralj kraljev in Gospod gospodov," (Raz 19,16b) toda povsem drugačen od oblastnikov, ki vladajo temu svetu.
Kot nas uči evangelij, nas vera v Jezusa Kristusa varuje pred obsodbo: "Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17) On nam je je s svojo popolno poslušnostjo, vse do smrti na križu, prislužil tisto, česar sami nismo zmožni zaslužiti.
Ali mu zaupaš in veruješ vanj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar