Kdo je ta?

Spet jim je Jezus spregovoril: "Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja." 13 Farizeji so mu tedaj rekli: "Ti pričuješ o sebi. Tvoje pričevanje ni resnično." 14 Jezus je odgovoril in jim rekel: "Tudi če jaz pričujem o sebi, je moje pričevanje resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. 15 Vi sodite po mesu, jaz ne sodim nikogar. 16 Če pa sodim jaz, je moja sodba resnična, ker nisem sam, temveč sva jaz in Oče, ki me je poslal. 17 Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično. 18 Jaz sem, ki pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni." 19 Tedaj so mu govorili: "Kje je tvoj Oče?" Jezus je odgovoril: "Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta."20 Te besede je spregovoril pri zakladnici, ko je učil v templju. In nihče ga ni prijel, ker še ni prišla njegova ura.

 21 Jezus jim je spet rekel: "Jaz odhajam in iskali me boste, in umrli boste v svojem grehu. Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti." 22 Judje so tedaj govorili: "Si bo mar vzel življenje, da pravi: 'Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.'" 23 In govoril jim je: "Vi ste od spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta. 24 Zato sem vam rekel: 'Umrli boste v svojih grehih.' Če namreč ne boste verovali, da jaz sem, boste umrli v svojih grehih."  (Jn 8,12-24)

Ko se je Jezus ob neki priložnosti Judom predstavil kot luč sveta in poudaril pomen hoje za njim, so ga farizeji obtožili, da on pričuje o sebi in da zato njegovo pričevanje  ni resnično. Pri tem pa so spregledali zelo pomembno stvar, to je, da niso imeli opraviti z navadnim človekom, ampak z Bogo-človekom. Zato jim je naš Gospod upravičeno odgovoril, da je njegovo pričevanje resnično, četudi pričuje sam o sebi. On je vedel, od kod je prišel in kam gre, farizeji pa tega niso vedeli, ker niso verovali vanj. Njihova sodba o Jezusu je bila zunanja in zato površna. Pred sabo so videli navadnega človeka. 

 Ta vrsta sodbe je tudi danes nadvse razširjena. Danes so mnogi, za razliko od farizejev, ki so imeli Jezusa za  nevarnega šarlatana, ali celo obsedenca,  pripravljeni priznati, da je bil naš Gospod dober in velik človek, celo velik prerok, niso pa ga pripravljeni priznati za Gospoda in Odrešenika. 

Jezus jim je odgovoril, da je njegova sodba resnična, ker zanj pričuje  njegov Oče, ki ga je poslal. Ker je Oče njegova priča, je Kristusovo pričevanje zakonito, kajti tisti, ki ima Boga za pričo, ne potrebuje ničesar več. Toda farizeji niso razumeli poante Jezusovega pripovedovanja. Mislili so namreč, da govori o svojem zemeljskem očetu. Ravno zato so ga v v. 19 spraševali, kje je njegov Oče.  To vprašanje je vsebovalo še eno bodico. Znano je bilo namreč, da je Jožef samo njegov krušni oče, Jezusa pa so imeli za nezakonskega. Zato jim je naš Gospod odvrnil, da ne poznajo ne njega ne njegovega resničnega Očeta. 

Ko jim je rekel, da odhaja in da bodo umrli v svojem grehu, ga spet niso razumeli. Menili so, da govori o samomoru ali nečem podobnem. Zato jim je razložil, da bodo umrli v svojem grehu, če ne bodo verovali vanj. To je pravzaprav bistvo tega odlomka. Vsi ljudje smo namreč po naravi grešniki, in si zaslužimo večno pogubljenje, Jezus  pa je tisti, ki nas rešuje pred peklensko pogubo.

Jezus Kristus je namreč Božji Sin in popoln Odrešenik. Verovati vanj pomeni imeti večno življenje.  On se je utelesil in postal človek. Kot človek je živel popolno življenje v poslušnosti svojemu nebeškemu Očetu.  Ko je prišla njegova ura, je žrtvoval svoje življenje za grehe ljudi. Po treh dneh, ga je Bog Oče obudil od mrtvih, s čimer je potrdil, da je Jezus  resnični Mesija.  Sam Jezus je povedal o sebi:  " Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Kdor pa vanj ne veruje, bo umrl v svojem grehu in na njem bo ostala Božja jeza (cff. Jn 3,36. 8,24).  

Si med tistimi, ki verujejo vanj?