Skozi ozka vrata

Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. 23 Tedaj mu je nekdo rekel: "Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?" On pa jim je dejal: 24 "Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. 25 Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: 'Gospod, odpri nam!' Pa vam bo odvrnil: 'Ne vem, od kod ste.' 26 Tedaj mu boste začeli govoriti: 'Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,' 27 toda rekel vam bo: 'Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!' 28 Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. 29 Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. 30 In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji."     (Lk 13,22-30

Posebnost cerkva, ki same sebi pravijo evangelijske, je ta, da je v njih zelo malo evangelija in zelo veliko postave. V njih pomenijo ozka vrata to, da veruješ in delaš taka dejanja, ki so Bogu všeč, oziroma jih Bog pričakuje od nas.  Zato so glede sistema vera - dela zelo podobne rimskokatoliški cerkvi. Ampak tu sploh ne gre za ozka vrata v evangeljskem smislu.  Kdor malo polista po novi zavezi in se zaustavi pri Jn 10, 9, najde tam naslednjo Jezusovo izjavo, ki je odgovor na vprašanje, kaj so ozka vrata. Tam pravi: "Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." Jezus torej pravi, da je on sam vrata, skozi katera stopajo odrešeni. Drugih vrat ni. Danes je popularno govoriti, da vodi do Boga nešteto poti. Če je tako, potem je tudi nešteto vrat. To je sicer zelo lep hinduizem, obenem pa nikakršno krščanstvo. Jezus namreč pravi, da so vrata samo ena, in da je on ta vrata. 

Skozi ta vrata ne more nihče vstopiti s svojo lastno pravičnostjo, ki velja pred Bogom toliko kot umazana obleka (Iz 64,5).  Vstopajo lahko le tisti, ki verujejo v Jezusovo na križu dovršeno delo odrešenja in so po veri vanj odrešeni bremena greha.  Pri tem ne pomaga niti dejstvo, da je morda kdo v živo  videl,  gledal in poslušal Jezusa, kako oznanja evangelij, ozdravlja bolne in dela čudeže. Eno je Jezusa videti in gledati, kar je bil privilegij  mnogih ljudi širom Palestine, ki so živeli v njegovem času, drugo pa je vanj verovati in s tem od njega dobiti popolno odpuščanje vseh grehov.  Velik del (ali celo večina)  pripadnikov Božjega izvoljenega ljudstva, ni verovala vanj in je pogubljena. Po drugi strani je veliko takih, ki so prišli od vzhoda in zahoda, od severa in juga (Lk 13,29) ter so po milosti in veri v njegovo odrešenjsko delo postali dediči Božjega kraljestva. 

Res je, da so vrata ozka in ena sama, toda  Jezus obljublja: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel."  (Jn 6,37) Na drugem mestu pa govori: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.  Kdor vanj veruje, se mu ne sodi." (Jn 3,17.18a) To je dobra novica, veselo oznanilo. Naj da Bog vsem svojo milost, da bi to ponotranjili in iz tega črpali obresti za večnost.