Med Janezovimi učenci in nekim Judom pa je nastalo razpravljanje glede očiščevanja.
26 Šli so torej k Janezu in mu rekli: "Rabi,
glej, tisti, ki je bil pri tebi onkraj Jordana in o katerem si pričeval,
krščuje in vsi hodijo k njemu."
27 Janez pa je odgovoril in rekel: "Človek si ne more ničesar prisvojiti, če mu ni dano iz nebes.
28 Vi sami ste priče, da sem rekel: 'Jaz nisem Mesija, temveč sem poslan pred njim.'
29 Kdor ima nevesto, je ženin. Ženinov prijatelj
pa, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli zaradi ženinovega glasu. To
moje veselje je torej zdaj dopolnjeno.
30 On mora rasti, jaz pa se manjšati."
"Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem; kdor pa je z zemlje, je zemeljski
in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o
tem,
32 kar je videl in slišal, vendar nihče ne sprejema njegovega pričevanja.
33 Kdor pa je sprejel njegovo pričevanje, je s pečatom potrdil, da je Bog resničen.
34 Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero.
35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko.
36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza." (Jn 3,25-36)
Pričujoči odlomek se sestoji iz dveh delov: prvi del obsega besedilo do vključno 30. vrstice, drugi del pa preostalo besedilo.
Prvi del se začenja s pogovorom glede očiščevanja, ki je potekal med učenci Janeza Krstnika in nekom Judom. Krstnikovi učenci so bili zmedeni, ker je naenkrat šlo vedno več ljudi a Jezusom in so šli povprašat svojega učitelja v zvezi s to zadevo. Janez Krstnik jim je pojasnil, da ni on glavni igralec v drami odrešenja, ampak Jezus. Jezus je ženin, ki je prišel odrešit svojo nevesto - cerkev, Janez pa je bil ženinov prijatelj, ki je bil poslan, da oznani ženinov prihod. Janez ni bil ženin, ampak njegov glasnik, zato je z ženinovim prihodom njegova vloga ugasnila.
Za drugi del naše ga odlomka, ki se začne z Jn 3,31, ni povsem jasno, kdo je pripovedovalec: Janez Krstnik, Janez Evangelist, ali celo sam Jezus. V 31. vrstici je jasno poudarjena razlika med Jezusom in drugimi človeškimi bitji, ker ne govori pozemskih stvari ampak nebeške, ki so naravnemu človeškemu umu nedoumljive (1Kor 2,14). V nadaljevanju (v. 32.33) je izražen Gospodov večni obstoj v nebesih pred učlovečenjem ter njegovo poznavanje Božje narave in volje. Problem je, da tako njegovo lastno ljudstvo kot svet ne sprejemata njegovega pričevanja, kar je aluzija na Jn 1,10-11. Svet sicer zavrača Luč, toda obstajajo tudi taki, ki prihajajo k njej, med katere sodi tudi Janez Krstnik, ki predstavlja vrh Stare zaveze in začetek Nove (cf. Jn 1,15. Mt 11.11). V 34. vrstici govori, da tisti, ki je poslan od Boga, tudi dejansko oznanja Božjo besedo, Bog pa mu zato daje Svetega Duha. Ko je Jezus začel svojo zemeljsko poslanstvo, je bil napolnjen s Svetim Duhom (cf. Lk 3,22.4.1). Jezus pa daje Svetega Duha tudi vsem tistim, ki mu služijo (cf. Jn 15,26). Nebeški Oče ljubi svojega Sina, zato mu je dal na razpolago vse, kar premore on sam (v.35). Kdor veruje v Jezusa Kristusa, ima večno življenje (v. 36). Vera vanj ločuje odrešene od pogubljenih. Ta ločnica je neskončno močnejša in izrazitejša kot tista med življenjem in smrtjo.
Ali veruješ vanj?
Prvi del se začenja s pogovorom glede očiščevanja, ki je potekal med učenci Janeza Krstnika in nekom Judom. Krstnikovi učenci so bili zmedeni, ker je naenkrat šlo vedno več ljudi a Jezusom in so šli povprašat svojega učitelja v zvezi s to zadevo. Janez Krstnik jim je pojasnil, da ni on glavni igralec v drami odrešenja, ampak Jezus. Jezus je ženin, ki je prišel odrešit svojo nevesto - cerkev, Janez pa je bil ženinov prijatelj, ki je bil poslan, da oznani ženinov prihod. Janez ni bil ženin, ampak njegov glasnik, zato je z ženinovim prihodom njegova vloga ugasnila.
Za drugi del naše ga odlomka, ki se začne z Jn 3,31, ni povsem jasno, kdo je pripovedovalec: Janez Krstnik, Janez Evangelist, ali celo sam Jezus. V 31. vrstici je jasno poudarjena razlika med Jezusom in drugimi človeškimi bitji, ker ne govori pozemskih stvari ampak nebeške, ki so naravnemu človeškemu umu nedoumljive (1Kor 2,14). V nadaljevanju (v. 32.33) je izražen Gospodov večni obstoj v nebesih pred učlovečenjem ter njegovo poznavanje Božje narave in volje. Problem je, da tako njegovo lastno ljudstvo kot svet ne sprejemata njegovega pričevanja, kar je aluzija na Jn 1,10-11. Svet sicer zavrača Luč, toda obstajajo tudi taki, ki prihajajo k njej, med katere sodi tudi Janez Krstnik, ki predstavlja vrh Stare zaveze in začetek Nove (cf. Jn 1,15. Mt 11.11). V 34. vrstici govori, da tisti, ki je poslan od Boga, tudi dejansko oznanja Božjo besedo, Bog pa mu zato daje Svetega Duha. Ko je Jezus začel svojo zemeljsko poslanstvo, je bil napolnjen s Svetim Duhom (cf. Lk 3,22.4.1). Jezus pa daje Svetega Duha tudi vsem tistim, ki mu služijo (cf. Jn 15,26). Nebeški Oče ljubi svojega Sina, zato mu je dal na razpolago vse, kar premore on sam (v.35). Kdor veruje v Jezusa Kristusa, ima večno življenje (v. 36). Vera vanj ločuje odrešene od pogubljenih. Ta ločnica je neskončno močnejša in izrazitejša kot tista med življenjem in smrtjo.
Ali veruješ vanj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar