Revni in bogati v cerkvi

Ponižani brat naj se ponaša s svojo visokostjo, 10 bogati pa s svojim ponižanjem, saj bo minil kakor cvet na travniku. 11 Sonce namreč vzide z vročino in posuši travnik. Cvet na njem se osuje in lepota njegovega obličja izgine. Tako bo tudi bogataš ovenel na svojih poteh.  (Jak 1,9-11)

Tako revni kot bogati imata en skupni problem.  Tako prvi kot drugi usmerjata svojo pozornost na svojo situacijo in na svet okoli sebe, namesto na Kristusa. Toda pred Bogom  so stvari drugačne: revež, ki je v Kristusu, je bogat, toda bogatašu njegovo bogastvo ne more pred Bogom čisto nič pomagati (cf. Lk 12,13-21). Cerkev je v bistvu  kontrakulturna skupnost, v njej so vrednote tega sveta prekucnjene na glavo. To je nekako tako, kot v Twainovi zgodbi o kraljeviču in beraču, ki sta  zamenjala vlogi: berač je postal za nekaj časa kraljevič, kraljevič pa berač.

Danes pogosto živimo v zmotnem prepričanju, da je bila prvotna cerkev idealna skupnost bratov in sester. Toda če le malce pobrskamo po apostolskih pismih, se nam ta podoba hitro sesuje.  V resnici je bila marsikje in marsikdaj bolj ali manj daleč od popolnosti. Sv. Jakob na začetku drugega poglavja svojega pisma svari pred pristranostjo, oziroma pred razlikovanjem, ki se je pojavljalo med bogatimi in revnimi v cerkvi tistega časa:

Če pride k vašemu shodu mož z zlatim prstanom in v bleščeči obleki, pride pa tudi revež v umazani obleki, 3 in se naklonjeno ozrete na tistega, ki nosi bleščečo obleko, ter rečete: "Sédi semkaj na udoben sedež," revežu pa rečete: "Ti stopi tja," ali: "Sédi k mojim nogam" – 4 mar niste delali razlike med seboj in postali sodniki s hudobnimi mislimi? 5 Poslušajte, moji ljubi bratje! Ali ni Bog izbral tistih, ki so revni na svetu, a bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil vsem, kateri ga ljubijo? 6 Vi pa ste osramotili reveža. Ali vas ne zatirajo in vlačijo pred sodišča prav bogati? 7 Mar ne sramotijo ravno ti čudovitega imena, ki je bilo klicano nad vas? (Jak 2,2-7)

 Naš svet ima  svoja pravila in svoju vrednostni sistem. V njem so cenjeni mladi, uspešni,  bogati, lepi ter lepo oblečeni in podobno. Z vsem tem, kar sem navedel, ni  v osnovi nič narobe, te stvari torej same na sebi niso slabe.  narobe in zelo slabo pa je, če te lastnosti precenjujemo. In ravno zo je tisto, kar počne svet.  Jakob noče reči, naj se bogati postavijo v ozadje, ali   k predstojnikovim  nogam, ampak naj vsakdo zasede poljuben nezaseden prostor, oziroma, da imenitnejše vrste niso rezervirane  za določeno socialno skupino vernikov. 

V 5. vrsti zgornjega odlomka  poudarja Jakob, da imajo ubogi  v Božji odrešenjski ekonomiji posebno vlogo.  Čeprav so na tem svetu revni, so po Božji izvolitvi v bistvu bogati v veri in dediči nebeškega kraljestva. Mnogi  veleposestniki, trgovci in drugi bogataši tistega časa so namreč sramotili Kristusovo ime in zatirali revne ter jih  vlačili pred sodišča, da bi jim lahko še več pobrali. Kristusovo ime pa seveda sramotijo, čeprav najbrž nezavedno, tudi tisti bogataši, ki se hvalijo s krščanskim imenom, ravnajo pa podobno ali enako, kot tisti, prej omenjeni. Nič novega pod soncem, kajneda? 

Zdaj pa poglejmo, kaj svetuje Jakob poslovnežem:

 Poslušajte torej vi, ki pravite: "Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili," 14 a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine. 15 Rajši recite: "Če bo Gospod hotel, bomo živeli in delali to ali ono." 16 Zdaj pa se bahate v svoji prevzetnosti; vsako takšno bahanje je zlo.  (Jak 4, 13-16)

 Podjetništvo samo po sebi ni nič slabega. Slabo je, če  poslovneži vse svoje dejanje in nehanje podredijo golemu dobičku in mislijo le na posel in profit.  Tudi v novejšem času so se mnogi ljudje po svetu zanašali na posel, gospodarsko rast in dobiček, potem pa jih je pokosila kriza. Toda, tudi tisti ki jih kriza ni prizadela, ne bodo ničesar od svojega bogastva odnesli na oni svet. Jezus je rekel:  "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo." (Mt 6,33) neskončno pomembnejše je biti bogat pred Bogom, kot kopičiti zaklade na zemlji (cf. Lk 12,21).

V naslednjem odlomku se je  lotil še bogatih veleposestnikov:

 No, bogataši, razjokajte se in tarnajte zaradi nesreč, ki prihajajo nad vas. 2 Vaše bogastvo je preperelo in vaša oblačila so požrli molji. 3 Vaše zlato in srebro je zarjavelo in njuna rja bo pričala zoper vas ter razjedla vaše meso kakor ogenj. V zadnjih dneh ste kopičili zaklade. 4 Glejte, plačilo, ki ste ga utajili delavcem, kateri so poželi vaša polja, kriči – in klici žanjcev so prišli do ušes Gospoda nad vojskami. 5 Razkošno ste živeli na svetu, naslajali ste se in za dan klanja zredili svoja srca. 6 Pravičnega ste obsodili in ubili – ni se vam upiral. (Jak 5,1-5)

 Biti bogat, ni greh, toda bogastvo je  povezano z mnogimi skušnjavami. Greh je biti bogat na napačen način. Navezanost na bogastvo je greh.  Greh je tudi goljufati ljudi pri plačilu za delo. Zahteva "Za pošteno delo - pošteno plačilo!" je stalnica v človekovi zgodovini. Vpitje prikrajšanih delavcev prihaja do Gospoda nad vojskami, ki bo prej ali slej vsakemu povrnil po njegovih delih.  Izraz "pravičnega" v v. 6 lahko pomeni nekoga iz opravičenega Božjega ljudstva, lahko pa tudi osebo, ki je bila po nedolžnem obsojena na smrt. "[N]i se vam upiral" pomeni, da se pravični ne maščuje (cf. Mt 5,38-42)! Kakršnakoli misel na krvavo revolucijo tu seveda odpade. Božja beseda pravi: "Moje je maščevanje in povračilo ob času, ko jim klecne noga; zakaj blizu je dan njihove pogube in naglo pridejo usodni dogodki." (5Mz 32,35) Uresničitev ideje o nasilni ekspropriaciji ekspropriatorjev ni doslej nikjer prinesla nič dobrega, razen za tisto peščico, ki se potem povzpne na oblast kot namišljena avantgarda. Jakob nadaljuje: 

Zato, bratje, potrpite do Gospodovega prihoda! Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. 8 Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca[...] (Jak 5, 7.8a)

Ali naj torej kristjan ob krivicah, ki se godijo njemu in drugim, sedi mirno kot božji volek?  Nikakor, obstajajo namreč mnoge zakonite in nenasilne oblike upiranja krivicam, ki se godijo. Glede maščevanja je treba poudariti,  da mora biti kristjan potrpežljiv, kajti maščevanje je v Božji domeni, ne v kristjanovi (cf. Heb 10,30). 

 Želim vam blagoslovljene praznične dni in ostanite zdravi! .