 |
| Gutenbergova Biblija. Vir slike: Wikipedia |
Kar koli je bilo namreč napisano pred nami, je
bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na
tolažbo, ki jo daje Pismo, imeli upanje.
5 Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, v skladu z Jezusom Kristusom, in
6 da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.
7 Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, v Božjo slavo.
8 Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zaradi Božje resnice, in je zato uresničil obljube, dane očakom,
9 medtem ko narodi slavijo Boga zaradi usmiljenja. Kakor je pisano:
Zato te bom slavil med narodi
in pel bom tvojemu imenu.
10 In še pravi:
Veselite se, narodi, z njegovim ljudstvom!
11 In še:
Hvalite Gospoda, vsi narodi,
in slavijo naj ga vsa ljudstva.
12 In Izaija še pravi:
Pognala bo Jesejeva korenina,
on, ki vstaja, da bo vladal narodom:
vanj bodo upali narodi.
13 Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja. (Rim 15,4-13)
Na začetku pričujočega odlomka apostol Pavel spodbuja rimske kristjane k proučevanju Svetega pisma. V tistem času
so spisi, ki sestavljajo Sveto pismo Nove zaveze, šele nastajali. Pavel
torej meri z izrazom Pismo na hebrejsko Biblijo, torej na spise, ki jih
imenujemo Stara zaveza, v kasnejšem, torej tudi sodobnem kontekstu pa
razumemo pod tem izrazom celotno Sveto pismo. Zakaj Pavel spodbuja
rimske vernike k branju Pisma?
En razlog je poučenje. Mi ne moremo poznati vsebine svoje vere, če ne poznamo Svetega pisma. Tega so se močno zavedali reformatorji v 16. stoletju, zaradi česar so prevajali Sveto pismo v materne jezike. Srednjeveška cerkev je zelo pomanjkljivo poučevala svoje vernike o svetopisemskih resnicah, zato pa jih je tem bolj prizadevno učila raznih legend in podobnega. Bog pa ni zapovedal, da bi cerkveni služabniki oznanjali svojo, ampak Božjo besedo. Apostol Pavel je na drugem mestu zapisal: "Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo." (2Tim 3,16.17) Sveto pismo je koristno, ker gre pri njem za navdihnjeno Božjo besedo in ima veliko aplikativno vrednost za vsakdanje krščansko življenje. Sv. Peter pravi: "Predvsem pa védite tole: nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga," (2Pt 1,20.21) malo naprej pa: "Pomnite besede, ki so jih že prej povedali sveti preroki, in tudi zapoved Gospoda in Odrešenika, ki so jo posredovali vaši apostoli." (2Pt 3,2) Biblični in evangelijski kristjani smo prepričani, da je vsak podatek, vsaka pripoved, vsaka trditev v Svetem pismu posredovana z določenim razlogom, zato je tudi prav, da si čim več tega zapomnimo.
Navdihnjena Božja beseda ima tudi poseben učinek v življenju posameznika in cerkve. Bog nam je po preroku Izaiju razodel: "Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal." (Iz 55,10.11) Božja beseda ni mrtva črka na papirju, ampak ima svojo moč, da izvrši tisto, za kar jo je Bog poslal. Beseda evangelija zmore spreobrniti še tako velikega grešnika. Bog izraža svojo suvereno moč in oblast skozi besedo. V 1. poglavju 1. Mojzesove knjige beremo: "Bog je rekel... Bog je rekel... Bog je rekel..." Vsakemu Božjemu ukazu je sledilo: "In bilo/nastalo je to in to." Božja beseda ima silno kreativno moč. Spreobrnjenje grešnika je dejanje suverenega Boga, ki se zgodi ob oznanjevanju njegove besede - evangelija. Evangelij je v bistvu zelo preprosta reč. Evangelij ni pripovedovanje osebnih zgodb, "ki jih piše življenje", ampak dejstvo, da je pred kakimi 2000 leti hodil po zemlji edini Božji Sin v osebi Jezusa Kristusa. On je bil križan in usmrčen zaradi naših grehov, in obujen od mrtvih zaradi našega opravičenja. To je preprosto, obenem pa močno sporočilo evangelija.
En razlog je poučenje. Mi ne moremo poznati vsebine svoje vere, če ne poznamo Svetega pisma. Tega so se močno zavedali reformatorji v 16. stoletju, zaradi česar so prevajali Sveto pismo v materne jezike. Srednjeveška cerkev je zelo pomanjkljivo poučevala svoje vernike o svetopisemskih resnicah, zato pa jih je tem bolj prizadevno učila raznih legend in podobnega. Bog pa ni zapovedal, da bi cerkveni služabniki oznanjali svojo, ampak Božjo besedo. Apostol Pavel je na drugem mestu zapisal: "Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo." (2Tim 3,16.17) Sveto pismo je koristno, ker gre pri njem za navdihnjeno Božjo besedo in ima veliko aplikativno vrednost za vsakdanje krščansko življenje. Sv. Peter pravi: "Predvsem pa védite tole: nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga," (2Pt 1,20.21) malo naprej pa: "Pomnite besede, ki so jih že prej povedali sveti preroki, in tudi zapoved Gospoda in Odrešenika, ki so jo posredovali vaši apostoli." (2Pt 3,2) Biblični in evangelijski kristjani smo prepričani, da je vsak podatek, vsaka pripoved, vsaka trditev v Svetem pismu posredovana z določenim razlogom, zato je tudi prav, da si čim več tega zapomnimo.
Navdihnjena Božja beseda ima tudi poseben učinek v življenju posameznika in cerkve. Bog nam je po preroku Izaiju razodel: "Kajti kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo,jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust:ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal." (Iz 55,10.11) Božja beseda ni mrtva črka na papirju, ampak ima svojo moč, da izvrši tisto, za kar jo je Bog poslal. Beseda evangelija zmore spreobrniti še tako velikega grešnika. Bog izraža svojo suvereno moč in oblast skozi besedo. V 1. poglavju 1. Mojzesove knjige beremo: "Bog je rekel... Bog je rekel... Bog je rekel..." Vsakemu Božjemu ukazu je sledilo: "In bilo/nastalo je to in to." Božja beseda ima silno kreativno moč. Spreobrnjenje grešnika je dejanje suverenega Boga, ki se zgodi ob oznanjevanju njegove besede - evangelija. Evangelij je v bistvu zelo preprosta reč. Evangelij ni pripovedovanje osebnih zgodb, "ki jih piše življenje", ampak dejstvo, da je pred kakimi 2000 leti hodil po zemlji edini Božji Sin v osebi Jezusa Kristusa. On je bil križan in usmrčen zaradi naših grehov, in obujen od mrtvih zaradi našega opravičenja. To je preprosto, obenem pa močno sporočilo evangelija.
Sveto pismo je od prve do zadnje knjige navdihnjena pripoved o Jezusu Kristusu. Gospod Jezus je sam rekel: "Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni."
(Jn 5,39) Seveda je tudi on z besedo Pisma mislil Hebrejsko Biblijo.
Jezus se pojavlja v Stari zavezi v različnih predpodobah, kot je npr.
pashalno jagnje, ognjeni in oblačni steber, mož bolečin itn. Sv. Peter
pravi, da so o odrešitvi, ki je prišla v svet po Jezusu Kristusu,
govorili že preroki: "To odrešitev so preiskovali in se vanjo poglabljali preroki, ki so prerokovali o milosti, ki je bila namenjena vam. Skušali so dognati, na kateri in na kakšen čas
je meril Kristusov Duh, ki je bil v njih in je vnaprej pričeval o
trpljenju, namenjenem Kristusu, in o poznejšem poveličanju." (1Pt
1,10.11) Jezus Kristus pomeni uresničitev Božjih obljub iz Stare
zaveze. Očaki in preroki so sicer veliko stvari slutili, vendar so bile
njihove slutnje le delne in nepopolne. Šele Nova zaveza nam da pravi vpogled v
sestavljanko, ki je sicer nekako razmetana skozi Staro zavezo. Nekdo je rekel, da je Stara zaveza evangelij v popku, Nova
zaveza pa evangelij v polnem cvetu.
Božja beseda, oziroma evangelij, ni namenjena neki ekskluzivni rasni ali etnični skupini, kot je bilo starozavezno izraelsko izvoljeno Božje ljudstvo, ampak vsem narodom, oziroma posameznicam in posameznikom iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9). Jezus je, kot piše prerok Izaija, potem pa to isto misel povzema sv. Pavel, obljubljeni Mesija, v katerega bodo upali vsi narodi (cf. Rim 15,12). Da, Jezus Kristus je upanje vseh narodov. Zato je nadvse pomembno, da bi bila Božja beseda prevedena v vse jezike sveta.
Psalmist pravi: "GOSPOD, na veke ostaja tvoja beseda,
trdno stoji v nebesih." (Ps 119,89) Božja beseda je torej
neminljiva, ostaja na veke. Zato je tudi življenje, ki ga ponuja Bog po
svojem Sinu Jezusu Kristusu neminljivo in večno: "In obljuba, ki nam jo je dal sam, je večno življenje." (1Jn 2,25) Bogu hvala za njegovo besedo, ki nam prinaša obljubo večnega življenja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar