Odpadniške denominacije

Danes je velik del cerkve v stanju odpada od zgodovinske krščanske vere. To velja predvsem za tiste krščanske denominacije, ki predstavljajo tako imenovani mainstream. 

V zgornjem videu je skupina evangelizatorjev  obiskala boemsko četrt Kensington Market v Torontu, kjer je mimoidoče seznanjala s sporočilom evangelija. Pri svojem opravilu je bila deležna prevej sovražnega sprejema, skoraj tako, kot prvi kristjani v starem Rimu. K skupini je pristopila tamkajšnja anglikanska "duhovnica" in razvil se je zanimiv pogovor. Njeno razumevanje krščanstva je v čistem nasprotju z naukom Svetega pisma, ki naj bi bilo po njenem mnenju za neposvečene  zelo težko razumljiva knjiga. To je  deloma celo res, kajti v Bibliji najdemo nekaj težje razumljivih pasusov, večji del pa je čisto lepo razumljiv, zato niso pri tem potrebne nobene ezoterične razlage. Njeno razumevanje krščanske vere je tudi v nasprotju z zgodovinskimi veroizpovedmi in z 39. členi vere, ki veljajo za temeljni veroizpovedni spis Anglikanske cerkve. Gospa se redno udeležuje parad ponosa, največji greh na svetu pa je po njenem človekovo uničevanje okolja, s čimer bi se najbrž v veliki meri strinjala tudi dva zelo pomembna borca proti podnebnim spremembam, to sta rimski papež Frančišek in konstantinopelski patriarh Bartolomej I.

V tako imenovanih mainstream cerkvah pa ni prostora za resnične oznanjevalce evangelija, med katere sodi pastor cerkve sv. Martina v nemškem Bremnu, Olaf Latzel. Tamkajšnja krajevna evangeličanska cerkev (Bremische Evangelische Kirche) je omenjenemu pastorju, o katerem sem že pisal tukaj in tukaj, začasno prepovedala opravljanje službe, dokler poteka proti njemu pred posvetnim sodiščem kazenski proces v zvezi z domnevnim "verbalnim deliktom," ki mu danes pravijo "sovražni govor", proti homoseksualnim osebam.  Vir te informacije najdete tukaj.  Če ga bo posvetna oblast prepoznala za krivega, ga v njegovi denominaciji čaka popoln suspenz. 

Malo pred smrtjo je sv. Pavel v svojem pismu Timoteju napisal naslednje: "Prišel bo namreč čas, ko nekateri ne bodo prenesli zdravega nauka, ampak si bodo po svojih željah poiskali veliko učiteljev, ker hočejo ustreči svojim ušesom. Ušesa bodo obračali proč od resnice in zabredli v bajke."  (2Tim 4,3.4) Tu nočem trditi, da se zgornje besede nanašajo ravno na današnji čas, se pa zagotovo nanaša tudi nanj. Cerkev je postala dovzetna za zunanje vplive, za kulturo sveta okrog nas. Zato nas sv. Jakob svari: "Prešuštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdor hoče biti prijatelj sveta, postane Božji sovražnik." (Jak 4,4) Tu seveda ni mišljeno, da ne bi smeli biti v prijateljskih podnosih z ljudmi, ki niso del Božje družine, ampak, da ne smemo prijateljevati z miselnostjo tega sveta ter se ji predajati in ji podlegati. Nekdo je cerkev primerjal s čolnom, svet pa z vodo. Čoln spada v vodo, voda pa ne sodi v čoln, ker se lahko zaradi nje čoln potopi. ravno to se danes dogaja na zahodu, to je, da cerkev podlega posvetni mentaliteti. 

Živimo v času, ko bi odpadniška cerkev celo apostola Pavla izobčila. Jezus pa pravi: "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12) In na drugem mestu: "Vam, svojim prijateljem, pa pravim: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, potem pa ne morejo storiti nič več. Pokazal vam bom, koga se bojte. Bojte se tistega, ki ubije in ima potem oblast vreči v peklensko dolino. Da, rečem vam, tega se bojte!" (Lk 12,4.5) 

Evangelij nas uči, da je Jezus Kristus  prišel na svet in živel življenje v popolni poslušnosti nebeškemu Očetu, da je bil predan v smrt za naše grehe in bil obujen za naše opravičenje. Kdor vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje.