Za mnoge ljudi je evangelij zaprta knjiga. Mnogi ga berejo ali slišijo, a ga ne razumejo. Mnogi, ki ga sicer razumejo, toda le na intelektualni ravni, ga zavračajo in ostajajo pred vrati Kraljestva. Dejstvo je, da ga tudi Jezusovi učenci dolgo niso razumeli. En tak poučen dogodek opisuje evangelist Luka v Lk 24,13-35. Luka govori o tem, kako se je Jezus po vstajenju pridružil dvema učencema, ki sta bila namenjena v Emavs. Tu lahko zelo lepo vidimo, v kakšnem klavrnem stanju so se nahajali učenci po Jezusovem križanju. Vsi so se razbežali in poskrili. Čeprav jih je naš Gospod ves čas pripravljal na svojo smrt in vstajenje, kot je opisano v naslednjem odlomku: "Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen," (Mt 16,21) oni tega niso bili zmožni doumeti.
Učenci so vedeli, da je Jezus Mesija, a so si tega mesija narobe predstavljali. Dokaz za to je Kleopova izjava iz našega odlomka: "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael." (Lk 24,21a) Učenci so si predstavljali Jezusa kot zemeljskega kralja, sebe pa kot bodoče ministre, vojaške poveljnike, skratka, kot funkcionarje v njegovem kraljestvu. Še pri zadnji večerji so se dvanajsteri prepirali, kdo med njimi bo zasedel imenitnejše mesto v prihajajočem Božjem kraljestvu. Križanje je razblinilo vse njihove iluzije, zato so se počutili opeharjene. Poleg tega jih je bilo strah, da jih bodo nasprotniki aretirali in kaznovali. Njihov ljubljeni učitelj se je izkazal kot še en spodleteli prerok.
Da bi bila zmeda še večja, se je vmes zgodilo še nekaj: "Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi." (Lk 24 22.23) Ženskega pričevanja v takratni patriarhalni kulturi ni nihče resno jemal. Poleg tega v tedanjem času noben normalen človek v Palestini ni verjel v mrliče, ki bi hodili iz grobov. To še zlasti zato, ker bi za sprehod izven groba moral najprej od zunaj odvaliti dvotonski kamen, kar je tistemu v grobnici fizično nemogoče. Čeprav jima je Jezus po poti potrpežljivo razlagal iz Pisem, da je Mesija moral vse to pretrpeti in biti poveličan, nista vedela s kom imata opravka (cf. ibid. vv. 25-27).
Ko so prišli v Emavs, se je skrivnostni spremljevalec delal, kot da hoče iti naprej, toda učenca sta ga "prepričala", da je ostal z njima. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega:
Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. 31 Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: "Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?" (Lk 24,30-32)
Učenca sta vso pot slutila, da imata opraviti s posebne vrste neznancem, toda prepoznala sta ga šele, ko je razlomil kruh, ali bolje rečeno, tedaj jima ga je bilo dano spoznati. Mnogi, ki danes slišijo ali berejo evangelij, v njem ne prepoznajo Jezusa, spet drugim se Jezus v evangeliju razodene kot Odrešenik. Apostol Pavel piše, da je evangelij "Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje," (Rim 1,16) na drugem mestu pa pravi:
"Spominjam vas, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter stojite trdni v njem. 2 Po njem ste na poti rešitve, če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli vero. 3 Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. 4 Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih." (1Kor 1, 1-4)
Naj Bog podeli vsem, ki slišijo evangelij, svojo milost ter jim odpre oči in srca, da v njem prepoznajo Jezusa kot Mesija - edinega Odrešenika! Naj bo zanje evangelij odprta knjiga!
Ni komentarjev:
Objavite komentar