6 Jezus Kristus je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, ne le z
vodo, ampak z vodo in s krvjo. Duh to pričuje, kajti Duh je resnica. 7 Trije namreč pričujejo: 8 Duh in voda in kri. In to troje je
zedinjeno. 9 Če sprejmemo že človeško pričevanje, je Božje pričevanje
večje, kajti pričevanje Boga je to, da je pričeval za svojega Sina.
10 Kdor veruje v Božjega Sina, ima pričevanje v sebi. Kdor pa Bogu ne
veruje, ga je naredil za lažnivca, ker ni veroval v pričevanje, s katerim je
Bog pričeval za svojega Sina. 11 Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal
večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. 12 Kdor ima Sina, ima
življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja. (1Jn 5,4-12)
Zmage,
o kateri je tu govora, se ne da doseči z nobenim orožjem, s kakršnim operira ta svet. Nobeno pozemsko orožje je nikdar in nikakor ni sposobno izbojevati. Svet premore vse mogoče vrste hladnega in strelnega orožja, zato je od nas v tem pogledu neprimerno močnejši. Da bi dosegla
svoj cilj, se je tudi vidna
cerkev v preteklosti naslanjala na orožje tega sveta. Pa ne le
orožje,
ampak tudi orodje. Slednje uporablja še danes, a bolj sofisticirano, kamor sodijo različne metode "evangeliziranja", razne psihološke tehnike in marketinški prijemi,
s katerimi skuša manipulirati. Toda vse
to je od sveta in od tistega, ki ga Jezus
imenuje "vladar tega sveta" (cf. Jn 12,31. 14,30. 16,11). Edino
orožje, ki nam more prinesti zmago nad svetom, je naša
vera v Jezusa Kristusa, križanega za naše grehe in obujenega za naše
opravičenje (cf. Rim 4,25. 1Kor 15,3.4). Edino v njem in nikomur drugem imamo popolno
odpuščanje vseh grehov (cf. Apd 2,38. Apd 5,31. Apd 13,38. Apd 26,18.
Ef 1,7. Kol 1,14).
Sam
Bog je tisti, ki je pričeval za svojega Sina Jezusa Kristusa. Kristjan prejme, oziroma prejema
Božje pričevanje po veri. Kristus je, kot pravi Janez, prišel z vodo in krvjo
(cf. 1Jn 5,6). Voda označuje dogodek v reki Jordan, ko je Janez Krstnik krstil Jezusa, ko se je razodela naslednja potrditev s strani nebeškega Očeta: "Ta je
moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje."
(Mt 3,17b) Kri pomeni tisto kri, ki jo je Jezus prelil na križu za odpuščanje grehov. Sveti Duh vtiskuje v
srca izvoljenih čudovito Božje pričevanje o Gospodu Jezusu Kristusu. To
pričevanje nas nenehno uči in spominja, da imamo v Božjem Sinu večno
življenje. Jezus je naša edina pot, resnica in življenje (cf. Jn 14,6). Zato
nas Gospod na drugem mestu opominja: "Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo,
in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata in kako tesna je
pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo." (Mt 7,13.14) Zato pravi Janez v besedilu zgornje perikope, da
poseduje večno življenje tisti, ki ima Božjega Sina, kdor pa nima Božjega Sina,
ta nima večnega življenja, ampak drvi po široki poti pogubljenja. Pot ni tesna,
ker bi bila fizično težavna in naporna ter bi zahtevala mnogo dobrih del,
duhovnih vaj in odrekanj, ampak zato, ker je naravnemu človeku brez nadnaravne
Božje milosti nemogoče verovati;
vera v križanega in vstalega Jezusa
Kristusa je namreč edini način, ki nam prinaša dar večnega življenja. Križani Kristus je
še danes Judom spotika in poganom norost, vsem poklicanim pa Božja modrost in
moč (cf. 1Kor 23.24).
Naj Bog podeli vsem udom krščanskega ljudstva milost vztrajnosti, da bomo do konca hodili po tesni poti, ki je pot
zmage v našem Gospodu Jezusu Kristusu, tiste zunaj pa naj privede nanjo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar